zadnji teden leta

se mi zdi, da je hitreje kot pretekla leta prišel ta konec. ki obljublja nove začetke. in povzetke - kupila sem devet (9) knjig, ki ni nujo da sem vse tudi prebrala, bila sem na eni (1) poroki z obvezno predporočno zabavo s striptizerjem in potem sem obiskala deset (10) razstav in bila sedemkrat (7) v ikeji in trikrat (3) v benetkah in dvakrat (2) v londonu in trikrat (3) na kuharskem tečaju. in nisem, ampak sva. in dvojina mi je všeč.

51. teden

1. aerobika (prinaša novosti)
2. darila (in izložbe)
3. panatone (brez rozin)
4. koledarska (zima)
5. oddam (voščilnice)
6. večerjica (na gorenjskem)
7. sprehod (ob letališču)

projekt: darila 2

in to je rezultat včerajšnjega sestavljanja darila. recept za tele cookies je super simple. in rezultat odličen.
26 dag ajdove moke + 10 dag bele moke + 10 dag masla + 2 jajci + 16 dag rjavega sladkorja + 1/2 pecilnega praška + 20 dag čokolae + 20 dag orehov: na 180 stopinj: 15 minut

projekt: darila

ouje. že pred časom sem se odločila, da letos nekaj darilc za moje najljubše punce naredim. je vse skupaj precej lahko. kozarec, sol, olivno olje, zdrobljena sivka. dodala sem še mleko za telo, da je vse skupaj bolj fino. to je to. recept in lepe nalepke, sem povzela po tejle strani... moram samo pripomnit da mi prvi poizkus ni uspel, ker sem dodala modro jedilno barvo, ki je potem ostala na rokah... in mi je šlo, seveda, zelo na smeh ob misli da bi to dala od sebe in bi potem punce hodile okrog z modrimi stegni ali komolci... saj je pisalo, da je barva vodotopna, a najbrž v takih količinah vode kot jo ima samo morje. pa še to, najprej sem imela izrezane tekstilne kvadratke, pa sploh ni zgledalo dobro, zato sem se na koncu odločila za tak ne vem, jaz rečem svilen papir. enivej, druga darila, za ene druge punce, pa bodo definitivno nekaj podobnega temu.

praznično

v torek se dobiva s sestro in zapravljava dinarčke za darila. skupaj se odločiva za nekaj darilc in potem posediva ob kavi s čokoladno smetano. mljask. ure kar hitro minevajo in trgovine se polnijo. s polnimi vrečami se dan lepo zaključi, predvsem zato ker se lotim zavijanja daril. moram pa primerjat tole z dunajem, prav ta ista trgovina je bila tam nabito polna, vse je mrgolelo, vsi smo se zatikali s torbami... v ljubljani pa taka beda, tako izpraznjeno, pa še muzika se je zdela pogrebna... res neke čarobnosti praznikov in vzdušja ni bilo čutiti. in da ne komentiram kako grdo zavijajo prodajalke. hm, saj si potem rečem da podarjenemu konju se ne gleda v zobe. enivej, doma sem vse odvila in na novo zavila v rdeče-bel črtast papir. like like.

50 .teden

1. popoldanska (služba)
2. gledanje (novoletnih izložb)
3. prijaznejši (odbor)
4. uspešnica (v gledališču)
5. factor (me)
6. okna (se svetijo)
7. kulinarika (pri gruzincu)

faktor

in teden je minil. nesporazum me odpelje malo po trgovinicah, kjer me prav nič ne navduši in v glavi delam seznam za nakup daril. zvečer se ob gledanju tv popolnoma prepoznam v vlogi ene nadaljevanke, ko ena punca razlaga svoji družbi, da od njega hoče samo da "factor me in his life". to je res problem. mislim da nihče noče biti samoumeven. in je drugače slišat "jaz grem tja" ki v neizgovorjenih besedah pomeni: lahko greš z mano... lepše bi bilo slišat "greva skupaj tja". nič nimam proti če kdo kdaj pa kdaj dela plane namesto mene, samo da sem vključena. da pomenim nekaj, da sem nek faktor. is this too much?

deževna sreda

v mestu se dobiva, takoj po službah in se tri ure sprehajava in ogledujeva izložbe in okrašeno mesto. žal sta obe galeriji že zaprti, tako da mi še zmerom sotane plan za ogled razstave vizije so in razstave (do)dano. privoščiva si miso juhico v moysushi in sprehod mimo izložb. in postanek na vsakem štantku na bregu. zelo so mi všeč obročki za lase s filcastimi rožicami od ursanina. in šele dans zjutraj mi uspe pregledati slike z dunaja. prvi vtis je tak črno-bel. mesto sploh nim barv. ima pa nekaj lepih fasad in luštne trgovine. in malo sem pozabljiva. in malo mi je všeč, ko se z nekom zvečer dobiva in mi pogreje mrzle noge. zjutraj pa komaj vstanem in se odpravim v deževni dan.

dogodkovno

jap, torej v petek se je izteklo srečanje v bosanski restavraciji s ćevapi in jagenjčkom in lepinjo in pekočimi paradižniki (ker so bili na njih feferoni). in ob odhajanju srečanje s fantom, ki ima mojco in sta eden tistih parov, za katere rečeš da ful pašejo skupaj. potem pa nočni odhod v tivoili in od tam na dunaj, ki je lepo mesto. tok fajn dan, ker ne dežuje in vidim tisto kar hočem videt in me čisto navdušijo kjut špangice iz filca in mesto je bolj malo okrašeno. pelje me v neko chajnico kjer mi postrežejo macha z belo vročo čokolado. zelo okusno! in nedeljo prespim do obilnega kosila, ki ga skukata za rojstni dan. mnajm. in zvečer pogledava film outsider in potem zaspiva.

49. teden

1. dobim (idejo za darila)
2. druženje (na nenačrtovani udeležbi)
3. naaaaaaaaaaaaaaaaaajlepšo (smrekico imam)
4. zabava (ko ne veš kaj obleči)
5. hrana (z juga in sarajevsko pivo)
6. gremo (na izlet)
7. kosilo (in browniji)

pošta

danes imam prost dan. sem si ga vzela zaradi obiskanega večernega koncerta in kričanja pozno noč. dobro je obujati spomine. dobro je prepevati in se sproti učiti besedilo. ko ga ponovijo tretjič, vse že znam. in zjutraj me zbudi poštar. okej, ob devetih... in me soseda pogleda od nog do glave. mislim da ji je všeč moj spodnji del pižame. poštar pa mi prinese naročeno. in se mi zdi prav, da kdaj tudi sama sebi kupim kakšno darilo.

najlešpša smrekca

ampak les, je res lep. in danes velja, da se dan po jutru pozna. sploh zato, ker se je moj dan začel z le petit belo kavo. in potem mi pove da je smrekica končana in sem prav dobre volje. mislim da je to ljubezen, ko ne rečeš na glas kaj si želiš ampak ko zna to prebrati iz majhnega listka in ti izpolni željo.

48. teden

1. imam (v dobrem deset tulipanov)
2. svet (po moško: ko ga  i)
3. popoldan (hitro mine)
4. dopoldansko (mesto)
5. druženje (v podstrešnem stanovanju)
6. kosilo (razstave in lučke)
7. nališpana (kura bo moja)

umetnost

sobotni dan izkoristim za druženje. živcira me to, da se menimo za kosilo ob enih, a pet do enih še ne vemo kam gremo in se malo za brez veze vozim gor in dol po celovški. saj potem je vse fino čeprav malo manj kot zadnjič. in dan nadaljujem tako, da ga izkoristim za ogled muzeja, tistega novega na metelkovi. ne vem, samo meni se zdi, da te sodobne umetnosi pač ne štekam. in mi je odveč gledati neke čudne formacije in video posnetke in ropotanje in barve in napise in petnajst slik... kr neki. zato se mnogo bolj veselim jakopičeve galerije. in ogleda oblačil. to je vsaj bolj konkretno, čeprav po svoje tudi abstraktno in dekompozicijsko, samo je mnogo bolj oprijemljivo. in bližina brega vabi na ogled stojnic in nakup čokolade in vse pokvari samo dež. zato ne doživim momenta prižiganja luči. si pa osvetljeno mesto pogledam malo kasneje. in mi ni všeč. preveč barv je. tisti kao paketki na drevesih nad ljublajnico so obupni. ne vem če je dobro to, da se vsako leto malo dopolni. in slišim da je vsega skupaj 60 km luči. še najbolj mi je všeč pogled na grad, ko so lučke posejane med drevesi in delujejo tako prefinjeno. in delam plane za obisk dunaja. vsaj za en dan.

novoletno bleščečno vzdušje

 začenja se ta prijetni čas, ko bleščic ni nikoli preveč. in moji okenski polici ni dolgčas ;)

bizi bizi

uf, kako letijo dnevi. v mislih imam spet nekaj projektov, od nove smrekice za novo leto, do izdelave voščilnic saj se bliža čas obremenjevana poštarjev ;) idej imam veliko. december brez snega se mi zdi pust. po drugi strani pa imam rada, ko me v jutro prebudijo žarki sonca, ki zaradi želuzij rišejo fine vzorce na steno. in zavidam pripovedovanju da njega zbudi sveže pečen kruh. toliko enih reči se nabira za drug teden. za vikend pa vsekakor ogled novega muzeja in galerije v kleti. pa še prižiganja lučk se vselim, če le ne bo preveč deževalo. potem pa nekaj zabavic in koncert in večerjica. rada imam december, še bolj kot lani!

47. teden

1. menjam (paket)
2. obisk (na soncu)
3. film (in mini moo)
4. zvezde (imajo hecna navodila)
5. šopingiranje (m eživcira)
6. superkul (zabavica)
7. premalo (spanja)

fino kino

teden pri koncu, pa se zame šele začenja. vesela sem bila da mi je uspelo torkovo popoldne preživeti v družbi prav psoebne punce in njene male mie. oh, kako sva se pozabavali ob spominih na študentska leta in se spraševali kaj se je zgodilo z vsemi tistimi lokali kjer smo preživljale četrtkove večere. nekaj tistih lokalov ni več, so se spremenili v kaj drugega in nekaj jih je še, vendar z drugimi imeni. in v torek zvečer sem nekoga lepo resenetila z mini stvarmi. še dobro da poznam nino in sem tako spoznala tudi moo. tudi sredin večer je bil prav prijeten. tako zelo razvedrilen. in ne maram filmov, kjer ves point filma postavijo v trailerje. makes no sense. tudi igralka bo zame vedno carrie iz SATC. ista je. malo starejša. ampak ista. z istim kretjami, pogledi, glasom... a ne glede na to, je bilo nekaj pointov v filmu kjer sem se našla. kot da bi gledala sebe in kot da bi brala svoje misli. včeraj zvečer pa sem naredila venček. tilast. and i like it! bom pofotkala ko pridem domov. sobote pa se nadvse veselim, malo prijetnega druženja in prigrizkov...

46. teden

1. menjava (gum in takeaway sushi)
2. rumeni (tulipani)
3. utrujena (in lena)
4. lenoba (se še vleče)
5. avstralka (v sloveniji)
6. bienale (in kino)
7. pobeg (v dvoje)

benetke

in spet se mi zdijo benetke kot iz turnerjevih slik. meglene. hladne. mistične. in ljubeznive. pravi romantični pobeg v dvoje in za vsakega se kaj najde: zanj limoncello, zame pa lep stekeln prstanček, za katerega malo sumim da ni iz murana, pomoje je kar kitajski... ampak kjut. v soboto pa sva z mami šli v kino in se dodobra nasmejali, pred tem pa sem si ogledala še bienale vidnih sporočil in je kar malo smešno, ker se stvari ki so tam kmalu pojavijo tudi pod mojimi rokami. zelo mi je všeč ves ta papir, tisk, barve, ideje, nerazumljivost, pripovednost in vse to.

petek

koliko enega letanja sem in tja in enih dogodkov. smešen je prihod avstralke, ko se pojavi na letališču s tričetrt trenetko in eno hoodie. in jasno, prva stvar je, da jo peljejo v trgovino. zbiram in oddajam naročila za druge. planiram sobotni večer.

rumena

včasih se mi zdi, da sem bolj zgovorna kot ponavadi. še dobro da imam poslušalce - tudi tebe, mira ;) in sezona tulipanov se je začela. in imam spet polno vazo. jeeeeeey!

uživam

lotila sem se početja nekaj v naprej. v reviji, ki je super fajn (sweetpaulmagazine) imajo zmerom kakšno fajn idejo. tale s cofki je sicer še iz prejšnje številke, v ta zadnji pa me navdušujejo preprosti venčki... enivej, telih cofkov sem se lotila, da z njimi okrasim in zavijem darila, namesto pentlje bodo. okej, volna mi gre malo v nos in vztrajno kiham. ampak tudi prav uživam zraven, ko volno prepletam čez prste in "cofkarim". volno sem izbrala prav primerno, iz kupa velike škatle njegove mame, pa ji nisva nič povedala. je bil lušten večer včeraj. malo tak, ko ne prilčakuješ da so stvari dejansko v neki določeni fazi in sploh je drugače, če to slišiš naglas... in ja, se vidim v tej vlogi in proti načrtovanju nove opreme v stanovanju nisem imela nikoli nič proti... misli o vsem tem me ne strašijo, besede izgovorjene na glas pa kot da me hočejo malo objet in to ne na tak prijazen način.

45. teden

1. strah (pred zobozdravnikom)
2. kuharski (tečaj)
3. sestankovanje (z odboriki)
4. predzadnje (prenašanje neumnosti)
5. nebotičnik (in latemakjato)
6. igram (se z mini moo cards)
7. poležavanje (in igranje kuharice)

policist

kar malo važna sem z novim škorenjci. in jih moram peljat v mesto, da jih malo razkažem. tak dan se mi zdi, kot nalašč za ogled razstav, sejmov in ogled filma. in če bo mraz, si pogrejem roke ob kostanju.

nebotičnik

ravno še na meji je tole vreme, da se da posedeti zunaj. zavit v toplo modro odjeo. na vrhu nebotičnika. odličen late-makjato imajo.mmm. in ne zdi se, da si visoko. in ne zdi se, da bodo kmalu okrasili mesto s tisoč lučkami.

kuhanje

spet sem bila na kuharskem tečaju v eni najbolj kul trgovinic. kuhar nas je naučil kako se naredi lignje v solati, kozice z algami, rižoto s kapesantami in brancina z ohrotovim pirejem. luštno druženje in kramljanje in spomini na morske večere. polno idej z amale prigrizke in planiranje za zabavo konec meseca. in potem si zaželim, da bi imela hrana tak efekt, kot bi ga morala imeti.

44. teden

1. ena (taka preprosta zabava)
2. leno (jutro)
3. nazaj (med folk)
4. večerne (zadeve)
5. strašno (čuden službeni dan)
6. z (novimi čevlji sem happy happy)
7. ena (taka zimska nedelja)

čevlji

kako da sem lahko zaradi nakupa dveh parov čevljev čisto zadovoljna s sobotnim dnevom? kako da me DM's vedno pritegnejo in se mi zdi da mi škorenjci strašno pašejo na nogo. kako da ne opazi, da sem se postrigla? in kako da luna, ki šele pride, zopet meša moje misli...

life

to je vedno težko, najprej prečitati cel program, potem pa izbrati filme, ki si jih lahko ogledaš. potem pa čakanje v vrsti cd-ja in na koncu rezultat, da je ogromno razprodanega. in odgovor gospe, da je veliko kart rezerviranih za novinarje, ki pa ni nujno da jih bodo dvignili, zato priporoča da se pred predstavo preveri, če je še kaj kart frej. okej, če si iz murske sobote (pa nisem) ti to niti ne pomaga... in si mislim kako fino je bit novinar, da se izogneš vrstam in najbrž še čemu. in se vprašam če lahko vsak novinar sploh dovolj kritično napiše vtis o filmu, ali pač prepiše kar so napisali njegovi drugi novinarji... nič, polnoč v parizu bom zgleda gledala drugič.

rumena jesen

od nekdaj so mi všeč javorjevi rumeni listi ki jih jesen prinese. od nekdaj sem šla rada domov po tisti poti kjer je rumen drevored. in zdaj, v kraju kjer sem, se mi na poti prav tako nastavlja javor. zelo mi polepša tale oblačna in malo deževna jutra.... pa tudi london ima nekaj te rumenosti. in deževnosti, seveda.

je november postal december?

ojoj, sploh je hecno ko je ponedeljek v sredo... in se sprašujem če ni tudi november postal december... toliko vabil na prednovoletne zabave kot v tem mesecu se mi še ni zgodilo... in se veselim druženja in obujanja pozabljenih dogodkov. včasih, žal, zbledijo neke vezi. in še dobro da jih ta prednovoletni čas obudi. veselim se tudi nekih drugih srečanj in obljubljenega odhoda v benetke. čeprav se zadje čase dogajajo hecne stvari. in zdaj šele si bom vzela čas, da malo pogledam liffe program in si izberem nekaj zadevščin v upanju da se ne prekrivajo preveč.

43. teden

1. na (pol pomemben sestanek)
2. večerni (trafalgar)
3. oooh-aaah (kako imam rada london)
4. občutek (da pripadaš)
5. nakupovanje (majhnih oblačil)
6. pod (planinskim poljem)
7. kosilo (blizu italije)

vojaški rovi

sobotno jutro preživim nekaj ur v vojaških rovih. nisem najbolj poslušala zgodovine, samo hoja skozi te rove, nekje pod planinskim poljem  (blizu uniške koliševke) je poseben dogodek. jasno, z opremo sem bolj tako-tako, zato še dobro da drugi priskrbijo svetilke. zanimivo je. po svoje malo strašno, ko prideš na rob koliševke in je pod tabo samo še kakšnih 80 metrov ravne stene. za zgubit se. in jasno pride na misel zgodbica o janku in metki, ko sta z drobtinami označila pot... luštno je bilo. sploh pa tudi za to, ker po štiridnevni odsotnosti izvem veliko novega. včasih se res veliko stvari zgodi ravno takrat ko te ni.

nazaj

sem nazaj iz mesta ki mi je všeč. malo drugače je ko greš z nekom ki je tam prvič in se moraš obnašati kot turist, da vidiš vsaj pet znamenitost. ona je tako navdušena da že dela plane za naprej. sama pa ugotavljam da je lepo iti v muzej kjer je design na enem kupu. in ugotavljam, da so mi nasploh všeč izložbe, ki so polepljene s črkami, napisi, sličicami in podobno... da je en tak čar teh steklenih površin ker so ravno prav transparentne da vidiš v notranjost kjer se ponavadi ponuja kaj dobrega... in privlačen mi je Eros na vrhu fontane sredi mesta. vsakokrat me pritegne. in kljub malo bolj deževnemu vremenu, ta ne pokvari nobenega vzdušja. in zelo rada se vozim v prvem nadstropju avtobusa, da vidim mesto skozi steklo malo drugače.

spet grem tja kjer je lepo

še malo, pa bom on-the-plain za v london. ne znam razložit zakaj mi je to mesto ljubo. toliko ima vsega in toliko se vsak dan spremeni. jeeee, komaj čakam. in si delam plane za ogled razstav in nakup drobnarij. tokrat bo slabše samo vreme.

42. teden

1. rdeča (roža za lepši dan)
2. večer (ki je malo čuden)
3. včasih (se mi zdi da sem odveč)
4. dogodek (in snežen večer)
5. gledališče (in back-stage)
6. nekaj (na pol dolgočasno)
7. spet (razmišljanje po moško)

nove rože

ouje, še vedno se polni moja vaza. in še me to spravlja v dobro voljo. sploh lepo je gledati, kako se prepletajo tanke trave. in včeraj sem ga videla pri delu. ne vem, mogoče je imel malo treme, a rezultat je bil tako prikupen.

snegast dež

gledam kako zmrzujejo kaplje na zunanji strani okna.

izletek

oktober je tak mesec, ko se vsega preveč dogaja in bi zopet rada bila hkrati na več mestih. izberem ponudbo za vikend izlet v kranjsko goro. kjer se počutim odveč zaradi okupacije ulic z italijani s puhovkami in mufkastimi kapucami. a imam tudi lepe spomine, na mojo prvo ljubezen, ki sem jo pred leti srečala ranvo tam. in moja lica so takrat postala tako rdeča, kot je bila rdeča njegova bunda. oba sva se obrnila čez ramo, z nasmeškom. 

41. teden

1. pobarvane (obrvi za kratek čas)
2. tečna (srečanja)
3. popoldan (preživim v polni dvorani)
4. še (en večer z ljudmi)
5. večerjica (in gre vsak po svoje)
6. latte (maccciato v roži na sončku)
7. kranjska (gora)

10 v pol in razmišljanje po moško

povabilo na večerjico skoraj brez razloga je fajn. v kotu smešno opremljene sobice, z vsem potrebnim za ustvarjanje sarajevskega vzdušja se prepustimo čevapom, lepinjam, peskavicam in vsem kar je zraven. o obdarovanju z avstralskim vinom govori še naslendji dan. in o prihajajočem obisku tudi. ne razumem zakaj je treba imeti vse splanirano v naprej, seveda vključno z londonom, parizom in benetkami. ko pa bi sama, najbrž, kakšnih 14 dni vozila ljudi po sloveniji. ker je res lepa. in ko sem že pri tem, se tudi ne morem načuditi razmišljanja po moško: tako drugače bi se vikend odvil če bi se meni zgodilo to, kar se je njemu v dani situaciji. zdaj vikend preživljava vsak zase. če bi bilo po moje, bi že zgodaj vstajala in se skupaj odpeljala na kakšn izlet.

uf, kakšn teden

sploh ni bilo časa. in ne rečem, da ni bilo časa, ker se mi nič ni dalo, samo toliko se je spet nabarao. naenkrat... in zdaj je konec in lažje zadiham (dobesedno). in se čudim nad tem, kako so ljudje različni in vem, da ni lepo tlačiti ljudi v neke stereotipe, samo tukaj enostavno ne gre brez tega. in ugotavljam da tisti stari so vsi zafrknjeni in tečni in ne razumejo ali pa se delajo da ne razumejo, tisti novi pa mirno poslušajo in se ne razburjajo kaj prevč. seveda so mi novi bolj všeč...

dež in seng, pa to...

torej ja, končno nekako normalno vreme za oktober... dež, okej, me pa sneg preseneti. in tistim, ki se sončijo ob atlanstski obali in hodijo po mivki, pošiljam slikice bele trate, pod mojim oknom. slišim da so se včeraj v izoli še kopali v morju. in potem mi je smešno ko po drugi strani govorijo o zimski sezoni in o tem ali postaviti vlečnico ali ne... zadnej dneve se vozim okrog po kraju kjer delam. saj ne rečem, tam na severu je čist lepo, a morm rečt da pride do izraza moja mestnost in ne razumem zakaj si ljudej zidajo hiše res ne-vem-komu-za-ne-vem-kje... enivej, v torek sem dobila  dar rožico in v sredo sem kupila celo vrečo tila :) it makes me happy. 

pozdrav

nikoli nisem in nikoli ne bom štekala tipov, ki ti namesto artikuliranega glasnega pozdrava ko te zagledajo, samo dvignejo obrv... ne štekam, res ne...

39. teden

1. cosmic (storm)
2. jutranje (smehljanje)
3. zaporedje (slabih dogodkov)
4. kupim (fotoaparat, ki je majhen in kjut)
5. supervečer (na supekrojenju in aperolčku)
6. tragtev (ki je samo sedenje ob trti)
7. za (vikend sama s sabo)

samo dve uri

sploh ne rabim veliko, da spet "zaživim". kratek sprehod skozi mesto, kjer pri 21 stopinjah na tromostovju že pečejo kostanj, ki diši vse navzgor po čopovi. greva na slastne sendvičke v dvorni bar in ji predam darilo za rojstni dan. nisem navdušena nad podarjanjem darilnih bonov, samo tu pa res ne vidim izhoda, saj se mi zdi neprimerno kupovati čaj nekomu, ki se na to zelo dobro spozna. potem pa greva na prijetno prireditev anselma, kjer si tudi kupim knjgo superkrojenje in me že sam nakup navdihuje za nadaljnje ustvarjanje. pa še z aperolčkom pričnejo zabavo kar me sploh spravi v dobro voljo. in izbor muzike je odličen in razveselim se, ko mi uspe napraviti svoj bedž na tistih hecnih kovinskih napravica. morda se še vrnem v tisto strao mestno hišo in se naučim narediti še kaj drugega.

nakup

danes si naročim / kupim nov toy fotoaparat. so sporočili, da so ga že odposlali. veselim se ga in bo zagotovo posnel veliko veselih momentov. in tako se pridružujem lomo družini. zelo sem vesela... zgleda pa takole.

til/tulle

med tabo in mano: všeč mi je til. i mean, zares, zares, zares mi je všeč ta stuff!

oktober

se veselim nekaj vikendov v oktobru in mogoče mi bo uspleo tokrat le priti na ogled športnega parka stožice. na isti dan imam označen še ogled kino šiška, xxs hiše in sem. vse v sklopu tegale. dnevi med viknedi v oktobru ne bodo v redu, ker me čakajo napovedani popoldanski sestanki. ampak okej, ko bo konec tega bo bolje. ta vikend pa se veselim srečanja med trto in potencilanega pobiranja grozdja, če jim ga je še kaj ostalo. in danes me je sestra spet prijavila v kuharski tečaj (in se sprašujem če zato ker misli da ne znam skuhati ali zato ker ji je všeč druženje in kuharske dgodivščine).

38. teden

1. popoldansko (druženje pod odejo)
2. eno (leto hitro mine)
3. rojstni (dnevi)
4. pina colada (na nebotičniku)
5. jesen (... zdaj ne plavamo več)
6. velika (planina)
7. tečka (tečna)

sometimes

sometimes i feel like the best version of myself.

vitalne krajine

kakšenkrat (če je to sploh beseda) sem popolnoma prepričana, da imam napačno službo. zadje čase še bolj pogosto... in se samo jezim in fantaziram kje bi bilo bolje delati. in srečanja, kot je bilo današnje, me spravijo spet v zavistno stanje, ker bi želela biti del teh drugih zgodb in projektov. a me kdo vzame?

lokalne prireditve

tak teden je, poln enih planiranih in minulih dogodkov. grem pač tja, poslušati pihalni orkester, ki me definitivno živcira. dolgovezijo, za moj okus. res pa je, da imam čuden okus za muziko... potem je v planu mednarodna konferenca, ki se je izjemno veselim in si obetam spet normalnega dialoga. potem grem za vikend spet gor, nad mesto, v leseno hišo, kjer ni vode in elektrike. malo na oddih in malo po zadnje sončne žarke, ker gre poletje h koncu. sem pred leti prebrala, da je konec poletja takrat, ko se v mesto vrnejo avtomobili in na TV nadaljevane. se strinjam. res da spremljam en program, kjer itak sploh vrtijo samo nadaljevanke in obujam spomine ob gledanju SATC. in eno leto se hitro obrne. in kako veš, da te ima nekdo še zmeraj rad, se sprašujem?

37. teden

1. ponedeljkasto (vzdušje)
2. desperately (rabim nove hlače)
3. kako (se lahko nekdo počuti kot na obisku)
4. tečen (dan)
5. belgijske (čokoladice in obisk v bolnici)
6. asistentka (za rože)
7. cel (kup pregledanih spletnih strani)

povzetek

oh ja, so taki dnevi  da nimam časa ali pač nobene prave volje, jezijo me službene zadeve in službene neprave odločitve. saj ne rečem, da ni bil super tradicioonalni celjski izlet in ogled sejma in skok čez cesto in tradicionalni nakup vsaj enega kosa oblačila. in je lepa moja nova modra majčka. samo desperately rabim za zraven nove hlače. vsaj dvoje. potem je bil cel teden strašno naporen in kup enih odgovorov na vprašanja. bljak. sem komaj čakala petek, prav zares.
potem pa še napoved, da se moramo pogovorit. to ni dober znak. in do njegovega prihoda ostanejo tri ure in jih "izkoristim" za scenarije v glavi, ki niso nič kaj pozitivni. a pogovor mine in je vse tako kot prej.
potem še hitim v petek na obisk v bolnico, ki je (prav te) sploh ne maram. in sem presenečena kako moja luba sestra stvari bolje sprejema kot jih jaz sama. meni se zdi grozno, njen se zdi prav. okej. 
sobotno dopoldne pa preživim kot asistenka (tako sem se poimenovala sama), ko mora za poroko pripraviti cvetlične aranžmaje in ubogljivo cufam cvetke orhidej in jih tlačim v kozarce z roza peskom. in končni rezutat je zelo lep.
kar me v tem napornem tednu spravi v dobro voljo so pa belgijski čokolatini. ki jih prav zaščitniško skrijem, malo pred sabo in malo pred njim. zvečer pa si privoščim dva koščka, dokler bodo. mmmmmnjam.

36. teden

1. razvajanje (v savni in bazenu)
2. sploh (ne vem kam zgine dan)
3. nočni (mesidži o vrnitvi z morja)
4. čez (ovinke v celovec)
5. srečanje (na gradu)
6. umtniški (sejem)
7. en (tak lušten dan)

mestna sobota

tako prijetna je, res, ta jesenska ljubljana. in umetniška tržnica na taboru prinese srečanja z že dolgo ne videnimi osebami in tudi tistimi, ki jih napol poznam in tistimi, katerih delo mi je všeč. in potem se najem s pad thai rezanci in se sprehodim z obveznim ogledom vseh izložb po vrsti in spet ugotavljam, da se vedno nekaj spreminja, da ni več tiste fine gostilnice in da so tudi tam na vogalu zaprli okna. in zimski plaščki in kosmati šali vabijo zimo, ki je še kar ni. ob ledenem čaju in v senci si odpočijeva, potem pa še malo naokrog. imam pa tudi ene slabe misli, ker se spomnim kaj se je godilo leto nazaj in kljub temu da je vse okej pač ima moj spomin eno svojo hecno navado, da me znajo stvari hitro spraviti v jok. enivej, z malo fine muzike bo tudi spomin zbledel.

izleti in izletki

aaa, veselim se vikenda, ki se mi kmalu zaečenja in ogleda tržnice umetnosti na taboru. veselim se tudi današnjega kosila, ker se  mi zdi, da je ljubljana najlepša, ko prihaja jesen. včerajšnji izlet me je spet spomnil, da se imam čisto fino in da nisem take sorte da bi na vsak način v nekih dobrih stvareh/ljudeh iskala slabosti. stvari pač so, kot so. take it or leave it. in je malo ne razumem, zakaj po eni strani ne razmišlja o prihodnosti z njim, a po drugi strani kupuje, sicer lepe pisane in mehke povštre in kovtre, za prihodnja srečanja pri njem. ko sem že pri izletkih, morm rečt da mi je bil nedeljski trst zelo všeč, sploh zato ker mesto dobi tako izrazite barve tik pred nevihto. in stojnice z najboljšimi pekorino sirčki bi še kdaj obisala. res je bilo krasno popoldne.

zima

danes sem zaradi nekih misli, pomislila na novo leto in venček iz tila, ki bo zgledal takole:

35. teden

1. odhod (v mesto s pisano zgodovino)
2. staro (in moderno)
3. ogled (mesta z ircem)
4. močno (nemško pivo)
5. pravljični (grad)
6. kar (sledi potovanju)
7. kratek (izlet v trst pred nevihto)

nemčija

nazaj sem s potovanja. tako fajn je bilo. tudi spanja v šotoru sem se navadila, samo ponoči je malo mraz, a sta bili dve spalni vreči kar dovolj... dnevi so hitro minevali in ogledi tega in onega so me napolnili z informacijami, občutki, veseljem, zgodovino... ogled tistega oddaljenega gradu se je izplačal. in žal mi je, da se nisva zapeljala bližje areni.... tako me je vleklo tja, da bi malo postopala spodaj in pofotkala od zunaj... in naknadno izvem da je to delo meni ljubih arhitektov herzog & de meuron. res škoda. drugače pa me preseneča toplo vreme in po drugi strani razumem želje o tem, da bi le že prišla jesen in da bi zamenjali oblačila. tudi meni je všeč kvačkana lisička in imeti nekaj iz japonske bombažne niti se tudi uvršča na seznam 'oh, kako rada bi znala to naredit'. trenutno imam v planu da sešijem krilo iz knjige, ki je med časom počitnic prispela v nabiralnik... lepo je potovati in lepo je biti spet nazaj. aja, münchen ima najboljše preste, ever!

34. teden

1. neuspešno (klicanje zdravnika)
2. knjiga (iz knjižnice)
3. tako (fino napiše: short name, long vacation)
4. gorenjska (topla postelja)
5. festival (črk in kosilo na gradu)
6. povabilo (na vrt n ačokoladno torto)
7. kosilo (v kmečki gostilni)

things

tak pester teden je tale. in toliko enih skrivnosti, ki jih ne smem deliti z drugimi, po drugi strani pa itak že vsi vejo, ker pač od določenih ljudi neke zaupnosti ne moreš pričakovati. in v smeh me spravljajo namigovanja (res tale vaškost je prav komična), zato ker si malo bolj namaže oči in ima oblečeno srajčko, pomeni da ima predpriprave na novega fanta v kolektivu, ki pride septembra. seriously! povabilo na torto za rojstmi dan seveda sprejmem in imam srečo da imava nekako podoben okus, tako da je malega blokca z metuljčki za pisanje drobnarij iskreno vesela. tako težko je za ljudi, ki jih ne poznaš direktno ali pa so pač z nekom ki ti je bližje v sorodu, zbirati darila... večer je tak hecen, ko se imaš fino in sploh ne rabiš tega z besedami poudariti. fino je, sproščen si in se nasmihaš. današnje popoldansko kosilo pa se prav razvleče, saj se pozna da smo od te vročine vsi malo čudni. dobro je, kar postrežejo. in dolgo se pogovarjamo. slovenščina je res težek jezik in res ne vem zakaj rečemo štirje kosi in imeli smo štiri kose... kako to razložit avstralcu, nimam pojma. in potem grem in si kupim barvasto jopico, da bodo nekateri ostali brez svojega slavnega vprašanja: zakaj imam vedno črna oblačila. pa sem jih, ha!

petek

kako lep dan, prav zares. namesto službe se podam na delavnico šivanja knjig, v sklopu Festivala črk (kako fino, da imajo tudi črke svoj festival)... in se imamo super fajn. veliko nam povejo in veliko naredimo. saj za prvič je vse dobro, je tolažba, a najbrž z malo prakse prideš tudi do ravno zloženih listov. res sem čisto navdušena. in delo v NUK se mi zdi tako sanjsko, da jim kar malo zavidam.

oblekce

joj, v soboto sem kakšno uro preživela v kabini za preoblačeje. in sem probavala srajčke, hlače, krila, oblekce. in sem se na koncu odločila za dve stvari... potem pa sem čakala na blagajni, kar nekaj časa, pa ni bilo nikogar. in sem šla. imam kar malo slabo vest, in me skrbi kaj si bodo mislile prodajalke. samo kaj nej, če pa nobene ni bilo. mogoče bi morale imeti tak zvonček, kot v kakšni recepciji... saj mi je bilo potem nerodno iti mimo in sem šla ven iz stavbe na čisto drugem izhodu. in vmes sem kupila še arizona ledeni čaj z okusom pomegranate, ki sem ga prvič pila v shambala. mljask, zelo paše ob teh neverjetno vročih dneh!  in se mi zdi hecno, da je poletje šele konec avgusta...  in hecni so mi tudi ljudje, ki vztrajajo pri stvareh, ki zanje niso dobre, pa tega ne vidijo. po drugi strani pa že mora bit nekaj če gresta v kino, pod zvezde. in se zraven počutim malo odveč, in potem se še ulije dež in ne vem kakšen konec ima film.

33. teden

1. ležanje (na soncu z dobro knjigo)
2. trnfest (in swinganje)
3. pivo (after work)
4. ikea (ima nov katalog)
5. letni (kino na gradu)
6. mestno (sprehajanje)
7. nedeljsko (jutro in večer)

konec-poletja

vedno mi je všeč konec poletja. ker zdaj stvari zaživijo. in se mi  tudi več da. in grem vsak večer nekam. in sem prav navdušena nad swing plesalci na trnfestu in v sredo se imam po enem bandidosu čisto luštno. in včerajšnji izletek v ikejo je bil ravnopravšnji. pri ikeji je vedno tako, da pravzaprav nič ne rabim, potem pa se vedno kaj najde, malenkosti, drobnarije... imajo nekaj novih lepih reči in nastavljenih nekaj mini stanovanj, pa se zdi vse funkcionalno, uporabno in sploh v lepih barvnih kombinacijah. in potem v tem konec-poletja času delam plane za naprej. in vidim da nisem edina. cel kup idej ima, za na dunaj, v francijo in še kam. mene pa kot vedno vleče v london in sproti delam plane za obisk kakšnega vrta v nemčiji: v mislih imam nymphenburg.

ležanje na soncu

ponedeljek je bil tak dan. za spanje in branje. in sem se čisto vživela v knjgo in lauro, ki je hopless romatnic in si zmišljuje zgodbe in jo potem prijatelji zbudijo z njenega varnega mehkega oblaka... me prav zanima kako se bo končala zgodba z lauro in danom. no, ponedeljek je bil prazničen in definitivno praznično namenjen poležavanju. piknik je bil super. ravno prav smo se najedli in tudi pomarančna torta je bila dobra. že zaradi drugih ugotavjam, da imamo čisto različna merila kaj je normalno. in nekje tako lepo piše da: you'll find that you're happier to overlook his/her little flaws. čeprav mislim da če nekaj spregledaš še ne pomeni da ne obstaja...  enivej, lep vikend je bil. in delovni teden bo malo krajši.

32. teden

1. romeo (in nacho chips)
2. elastic (waist skirt)
3. rojstnodnevno (darilo)
4. končno (so izdelali fotoknjigo)
5. super (izbor muzike na blackeiffel)
6. večerni (odhod v leseno hišo)
7. piknikarjenje (in vse kar paše zraven)

novo krilo

našla super kul navodila za krilo z elastičnim pasom. na strani in na strani. tried it. loved it. pa še žepe znam naredit, vsaj teoretično.

poletne rože

rdeča vaza je na vsake toliko še zmerom polna. in moja soba bolj živahna.

rojstni dan in filane paprike

no, fotoknjige še ni. včeraj pa se je vabilo na filane paprike izkazalo za zelo okej. ne marma paprik. v nobeni obliki. in tako je bilo tudi povedano. in eni so res rojeni za bit v kuhinji in se domisli filanih paradižnikov. mnajm. sem pojedla dva in še s kruhom vse pomazala. in vino ki ga je gospod postregel zraven je bilo zelo zavajajoče. pozno sva prišla nazaj in ob glasni muziki sem predala darilce za njegov rojstni dan. včeraj je prav dobro zgledal. ne glede na leta. itak je že prej povedal, da nič ne rabi. pa sem vseeno našla nekaj, česar nima in se je razveselil. tako da mu naslenjič ne bo treba sosedov spraševati za kladivo za zabijat kline pri šotoru. prav lep večer je bil. in na take "filane paprike" bi še kdaj šla.

fotoknjiga

zelo so mi všeč fotoknjige. vseh veliksoti. in jih rada listam pri sebi. in pri drugih. in v pričakovanju izdelave in malo zaradi neučakanosti hitim v fototivoli kjer mi povejo, da knjiga še ni izdelana. in da to tudi piše v mejlu ki so mi ga poslali, nekaj v tem smislu da bodo obvestili ko bo knjiga odposlana... in še to iz lendave. ja, včasih se zgodi da vsebine mejlov samo preletim in zgleda, zgrešim bistvo. in tako bom še malo čakala... je bil pa včeraj en tak poseben dan. ko bi nekaj kupil samo zase, da se malo razvajaš. in me vonj zmami v trgovinico lush, kjer namesto zase kupim nekaj za druge. nekaj za druge, kar bo dišalo tudi meni. ha, torej sem vseeno kupila nekaj zase :)

31. teden

1. knjige (naročim)
2. fotoknjigo (izdelam)
3. dolgočasen (dan)
4. london (me čaka jeseni)
5. druženje (na gradu in ob tortah)
6. delovno (pleskanje sten)
7. uživam (na easy)

zastavice

končala. če povzamem kaj rabiš: papir, svinčnik, škarje, blago, škarje za blago in šivalni stroj. pa še en obrobni trak. in iz papirja izrezeš trikotnik, moj je bil neenakostrani trikotnik, s stranicami zgoraj 17, in stranski 20. v tem je že vključen 1 cm za šiv. ko sem izrezala take trikotničke iz blaga, sem jih obrnila narobe, ter jih pošila po daljši stranici, in sem trikotničke obrnila navzven, tako da je bila zdaj prava stran blaga vidna. zgornjo stranico sem pustila odprto. potem sem jih z buckami pripela na obrobni trak. za 3 metre traku sem porabila 10 trikotničkov. in jih prišila. that's it:

london

happy. happy. ravnokar sem rezervirala let za v london. ko bo že jesen ;)

DIY zastavice za zabavo

res ne vem kako prevajati flag banner... enivej, že pol poletja imam v mislih kako fino bi bilo imeti nekaj takega... pa sem se lotila zadeve in ko imam že vse na pol zrezano, se spomnim da bi bilo mogoče fino pogledat na net za kakšen nasvet. in so ta navodila nekako kot sem si zamislila. jap, luštno bo. samo še vreme mora biti okej, da me povabijo na kakšen piknik. in seveda ni ga čez ostanke ikejinega blaga. ha, pa še to: saj se ne vidi najbolje, ampak sem ponovila to, kar sem v prejšnjem tednu vidla dvakrat. nalakirani nohti tako, da je prstanec drugačne barve (videno tukaj in na punci v turističnem info centru). všečno.

film pod zvezdami

jeeeeej, sem šla na grad si ogledat film RED. like like! bruce willis čez cel ekran, s svojim zamaknjenim nasmeškom. mnjam. in sploh polno akcije in z odprtimi usti gledaš kaj se dogaja. prav okej je bilo it v kino. razlika izpred let je samo ta, da je bilo strašno mrzlo. še dobro da je prinesla dekce. in smo bili vsi na polno zaviti. pri vhodu pa so stregli sladoled. ?!?!? am, oukej, mraz pa to. a se nič ne pritožujem, čokolada s koščki čokolade je bila super. heh, če pomislim sem kar cel vikend na sladoledu. danes sta me razveseljevala še ben in jerry s fairy nut :)

garden party

o, je bilo fajn. zabava na vrtu. in polno obložena miza vsega dobrega. malo nas je zmotil dež, pa smo potem sedeli pod ogromnimi dežniki in se ne dali motit. najedla sem se pečenih stvari in na koncu baklave. mmm, sploh nisem vedla da jo zna prirpavit. bilo je luštno. in mala maša že veselo hodi okrog. pa gugalnice so bile zraven. in sem se počutila kot mali otrok. zabavno, ni kaj.

30. teden

1. nazaj (v službo in sem kar odsotna)
2. ugotovitev (da rabim nove čevlje)
3. hm... (spet me daje luna in eni dvomi)
4. kosilo (in klepetanje in nima okusa za modo)
5. sem (še vsa skravžljana od frizerja)
6. piknik (na vrtu in kino zvečer)
7. en (tak sladoleden večer z objemčki)

luna

jooooooj, spet me nekaj daje in sproža negativne misli in posledično branje cosmopolitana, kjer so pravzaprav trapaste ugotovitve (čeprav se mi je v momentu branja zdelo vse ustrezajoče, vsa njegova dejanja so se ujemala s člankom o tem kdaj veš da mu ni več do tebe...). in mi je v tolažbo, da so drugi tudi pod vplivom lune. pa še raztresena sem in me vpraša kolega, če sem zaljubljena... hmja, mogoče pa res. 

pa je že konec julija

ne vem, obšasno se mi zdi, da gre čas hitreje mimo mene, kot pretekla leta. in je že konec julija. in sem se po izletu uspela samo z eno osebo dobit. in greva na kosilo. in malo okrog brskat po obešalnikih in kao razprodajah. in je hecno ker imava tako različen okus. včasih rabim eno iskrenost od ljudi, če pomerjam hlače, ne pa da gleda v grde karaste srajce in reče ful ti pašejo... tko da se vedno zanašam na nek občutek, kar je težko. in nimam novih hlač. sem pa kupila novo verižico, ki bo potrebna dodelave, saj me kar moti pentljica, ki je taka gostiniško karasta... ampak good deal, iz 15 na 5 evrov... in potem me zagrabi želja po spremembi in grem k frizerju. in sem zadovoljna. in vsa skravžljana. pravi, da je trik v tem, da vlažne lase malo pošpricaš z lakom, in voila... in ugotavljam, da ne maram da me ljudje (s)poznajo, zato ne maram enega in istega frizerja... ne rabim slišat vseh tračev ki jih imajo za povedat. sem bolj v tem smislu pri frizerju: dober dan-postrigla bi se-ja v redu bo-hvala-nasvidenje. vse vmes me ne zanima. in ko me zagleda, pravi da sem luštkana. in  ker gre poletje h koncu si ne morem kaj, da ga razveselim (bolj sebe pravzaprav) s škatlo sladoleda in v momemntu sta ben in jerry moja prijatelja...

food was good

so vsi rekli, da bo to en test, prvo skupno potovanje. pa se je že v naprej opravičeval kakšne ima navade: da nerad poseda po lokalčkih, ker ve da je to enako 3 litre bencina. ha, se mi je zdela smešna primerjava, ampak razumem. morda sem pogrešala vsaj enkrat posedet za lepo pogrnjeno mizo, z lepimi pogrinjki (ki jih v italiji še vedno vztrajno računajo)... enkart samkrat bi bilo dovolj. a kar se jedi tiče, se sploh ne morem pritoževati. tudi vse skuhano in posreženo na plastičnih piknik krožničkih je bilo super okusno. mmmm. in res se da veliko videt v enem tednu. in res ne moreš verjet koliko lepega se skriva za ohranjenimi srednjeveškimi zidovi. in je bilo vse kul. in ga imam najraje. in slikce so tko luštne, da sem jih spravila skupaj v en kolaž. hm, beseda kolaž mi je bila zmeraj všeč. in tudi kolaži so mi všeč.

dogodki

včasih se mi zdi, da ko me ni, da sem ful zamudila enih stvari. in gledam kaj so napisali in vidim da se je res veliko zgodilo. veliko se pa še bo. in delam plane za kino pod zvezdami, kar bo malo odvisno tudi od vremena. pa plan imam, vsaj kakšen mesec že, da sešijem hllače, pa se kar ne upam urezati v blago in začet z zadevo. pa toliko blaga se mi je nabralo. premalo šivam. premalo je časa.  in rada bi šla malo spet po ptrgovinicah, da vidim kaj je nadomestilo majčke brez rokavov. in kakšne barve prianša jesen. čeprav se mi zadnje dneve, vsaj zjutraj zdi, da je prav jesensko. and i need new shoes!

29. teden

1. toskana (je čudovita)
2. siena (me prevzame)
3. muzej (z arheologijo)
4. limoncello (in malo norosti)
5. stolpi (in stolpiči)
6. poležavanje (in počivanje)
7. prinesem (darilca)

malo za nazaj in malo na off

ja, sem nazaj s krasnega potovanja po Toskani in malo po Umbriji. in sem malo obnovila znanje italjanščine. in sem nakupila malo darilc. in sem naredila lepe fotke. in bi imela nov fotoaparat. in sem popila veliko dobrega capuccina. in sem se nagledala sončnic. in chianti vino mi ni všeč. in spanje v šotoru je še kar okej. in njegovo kuhanje božansko. malo sem pomešala kraje med sabo. in ne vem več kater dan sem kaj videla. in bom za nazaj postala fotke. aja, končno sem vidla sieno oziroma trg il campo, in se mi je zdel ful majhen- in mestece arezzo mi je bilo zelo všeč. pa volpaia. pa volterra tudi. pa vožnja po makadamski cesti ne-vem-točno-kje. lajk it.

san gimignano

volterra

chianti

siena

arezzo

28. teden

1. gledam (stran decordesign)
2. ameriško (srečanje)
3. spalna (vreča)
4. sredi (noči me zbudi)
5. pakiranje (in zaskrbljenost)
6. piknik (na polju)
7. jutranji (odhod in san marino)

san marino

pogovori

to je v redu. da je poletje. in da so vsi nekam šli, v kraje ki so jim blizu. in da se še zmeraj slišimo, da si to povemo. kitajska jo navduši. drugi pa so zadovljni s hribi. in enim se zdi mesec dni morja še premalo... sama delam plan za toskano in ugotavljam da bo en teden premalo. in definitivno hočem videt rumeno polje s temno zelenimi cipresami. pa če bo še kakšen mak zraven, toliko bolje. to mi je hecno pri teh potovanjih, ko nekomu poveš kam greš, pa ima vsak na zalogi vsaj tri kaje, ki jih morš "nujno pogledat". saj to je okej. in dodajam kraje na seznam. seznam pa je podobno dolg seznamu za nakup novoletnih daril.

srečanja

kljub temu da je neznosno vroč dan, se prav veselim srečanja. za nekatere ljudi se ti zdi, da imajo prav zanimivo življenje. oona (ima nenavadno ime s svojo zgodbo) je spoznala sašota v ameriki, prišla v slovenijo z njim, se poročila, in potem otroci in sta šla na sardinijo, potem pa spet v ameriko, kjer je že pet ali šest let. in včasih se mi zdi da vsega tega časa vmes sploh ni bilo. da se je najin pogovor ustavil morda včeraj, morda pretekli teden. in je bilo fino posedeti na vrhu nebotičnika in srkati martini, sama pa si privošči vino ker je razvajena s kalifornijskim šardonejem. in sledi obvezen sprehod skozi mesto. ko se čudimo kako veliko se je zares spremenilo. in lepo reče things changed but didn't change. da vse ostaja enako ampak improved. ljubljana je res lepa. in res lepo zaživi v teh poletnih mesecih ko se toliko dogaja, da ne vše kam bi šel. ko je toliko tgovinic, da ne veš kaj bi kupil in ko je toliko barv sladoledov, da ne veš katerega bi izbral.

27. teden

1. poletna (obutev)
2. aperolček (pri Lili)
3. plavanje (podolgem in počez)
4. čoln (do sosednjega zaliva)
5. skozi (kamnito mestece)
6. utrip (mesta: kavica in kosilo)
7. najljubši (fant in jaz z njim)

hosta

in me pričaka tudi roža v vazi...

doma

ne rečem, da sedem dni morja ni okej. samo jaz tako pogrešam nekoga drugega ob sebi. še sama sebe presenetim. sem mislila da bo tako na easy brez njega. pa sem se malo zmotila. tako mi manjka... in potem so najini večerni pogovori s prijateljico pravzaprav tekmovanje katera bo večkrat omenila svojega dečka. saj zmaga ona, zagotovo. in katera bo dobila/poslala več sms. tu zmagam jaz. 
in jaz nisem bila rojena za spanje v šotorih in prikolicah. it's so scary. še posebno če si domišljam da vsak "squeek squeek" pomeni miši ki se podijo ponoči naokrog in podobno. in tudi ni luštno ko se dve uri neprestano bliska in grmi čisto pri oknu. in ko se porežeš na trapastih kamnih ko se spravljaš iz vode (brez plastičnih čevljev, ker nočeš izgledati kot češke turistke) in ker se niso spomnili naredit nekih finih stopničk. ja, okej imam čas da se naspim in spočijem. in všeč mi je gemišt ki tako pohladi. in aperol pri lili je vedno najboljši. hecno, kako ji to ime sploh ne paše. če prav pomislim se mi zdi tudi ime njenea lokala prav napačno. lido. brez veze. in angleži z očitnim navdušenjem komentirajo, da je to the coolest bar ever. in se strinjam. stopnice in po njih razmetani svileni povšti z zlato obrobo, z enostavnimi mizicami in v senci kamnitih hiš na poti do cerkve. super. še ena reč na morju mi je super in sicer neverjetnost tega, kako lahko diši ena sama vejica sivke. mmmmm.

26. teden

1. večer (se zaključi pri kitajcih)
2. popoldan (v službi)
3. počasno (pakiranje)
4. leonidas (čokolatini)
5. odhod (na morje)
6. poležavanje (blizu plaže)
7. branje (knjige) 

grem

še malo pa spokam, pa grem na murje... enim malo zavidam, ker delijo svoje sanje tam ob severnem morju in baltskem zalivu, mene pa vabi samo jadran. še nimam vse zapakirano in čez pol ure že grem. samo kup knjig sem nastavila, velika sončna očala, šlape in meto z balkona za slastne mojitos. komaj čakam, da se dam na off, čeprav sem na off, se mi zdi, že dva dni. kar tako malo sem odsotna. al pač, kot vedno, lahko da luna meša štrene. enivej, grem...

i only wear colour in summer

pa še to samo na nohtkih nog. sem si naredila celo zalogo barv lakov za teden dni morja :)

day off

res se mi zdi super ko si vzamem ponedeljek frej. zato da polenarim do dvanajstih. potem pa se odpeljeva v pekarno po najboljše rogljičke. no, saj niso najboljši, ampak so pa zagotovo najbolj nafilani s čokolado. in si še pol ure oblizuejm prste. po vseh postankih in opravkih pa po dolgem času obiščeva kitajce in že dolgo mi niso tako pasali praženi rezanci in kitajsko pivo. mnjam.

25. teden

1. nimam (sreče z avtomobili)
2. poletna (oblačila)
3. planiranje (za odhod)
4. olivno (olje iz izole)
5. nosim (značkice)
6. piknik (pred hišo z modrimi polkni)
7. knjiga (in sonce)

piknik

jeeeeej, kako se imamo fino. pečene ribice so moja najljubša poletna hrana. in me niti ne moti toliko zbiranje koščic. in vreme je super sončno. in ležalnikov je ravno prav da se vsi spočijemo. in knjiga ki jo berem ni tako zanimiva, pa vseeno paše branje romantičnih ljubezenskih prigod med juliet in willom in syksom in trudy. gledam oblake, ki hitro bežijo nad vrhovi smrek in cvetočim kostanjem. sprehod ob robu gozda ma mi prinese pest sladkih borovnic. in ko sem daleč stran od mesta zgubim občutek da se nekje drugje dogaja proslava.

značkice

kako lahko ena malenkost razveseli. mene in druge, ki jim to poklanjam. in ko si pripnem malo značkico, mi rečejo "sej je taka kot ti". nina je super kreativna. in ima lepo vizitko. in jaz imam novo črtasto majico in nove kratke hlače. ugotavljam da pravzaprav ne maram nakupovanja ko so trgovine polne ljudi. raje tako bolj v dopoldanskem času malo pošnofam po trgovinicah in v miru sprobam deset različnih stvari.

domišljija in konec tedna

začetek tedna mi je prinesel smolo. dve ukradeni registrski tablici in sesut računalnik doma. me kar skrbi, čeprav vem da je malo možnosti da so zdaj neki hekerji prišli do moje bančne kartice... joj, domišljija dela svoje. še policaju sem šla razlagat v ponedeljek da zdaj bodo pa z mojimi registrskimi koga povozili. se je samo smejal in si najbrž mislil da se malo trapasta. danes sem spet imela dva, pravzaprav tri verzije kaj se dogaja, kdo ej užaljen, je kakšna zamera... a na koncu samo nima napolnjene kartice na telefonu... uf, sem si oddahnila. no, zato malo računam na pregovore ki pravijo slab začetek, dober konec in se po malem veselim piknika še za johnov rojstni dan. spet se obetajo ribice na žaru in cel kup zelenjave.

enih besed ne maram slišat

joj, kako me živcira, ko vsak stavek začne z "lej, to je..." lej lej lej. obupno. pa še besedo "fantastično" ponovi prevečkrat, da bi imela beseda še tisto vrednost, ko hočeš povedat da je nekaj res super-kul. okej, vseeno rajš vzamem fantastično kot njena lanskoletna "vrhunsko". ojoj. vse je bilo vrhunsko. čevlji, rižota, časopisni članek, film, knjiga, še gume na sosedovem avtu. aaaargh! nikoli pa niem imela problemov z besdeico fino, fajn, super in podobno. ma je malo odvisno tudi od konteksta.

mix of things

nedeljsko skoraj srečanje mi je sploh všeč. vesela sem da se opazi, da je mesto lepše. vesela sem da si želi sprehoda ravno z mano. zdi se polno časa do 14tega preden spet gre čez lužo v ameriko, in zdi se da se nam bo uspelo dobit na kavi. potem sem vesela, da morje dobro vpliva name in da zdaj lahko sušim rožmarinove vejice in lovorjeve liste. in sivko bašem v sešite povštrčke.

24. teden

1. mami (povabi na večerjico)
2. še (brati se mi ne da)
3. gledava (luno)
4. preseneti (me kako se razveseli)
5. morje (in sol)
6. ladjica (in rovinj)
7. najbolj (na easy dan)

zveščki

kako fino je listati po lanskoletnih blokcih in še predlanskoletnih... ker se spomnim kaj vse sem počela eno leto nazaj. i had fun in fantje so mi povzročali težave. itak. kot lani, se odpravljam na morje. za tri dni. malo na sonce in malo deliti korake z galebi.

luna in morje

sem gledala luno. se je spremenila iz oranžne v belo. in polno zvezd je sijalo na nebu.
vpliv lune pa se pozna še danes. me sodelavka, ki je dostikrat neprijazna, tako neprijazno nadere, da obstojim sredi vrat, brez besed. samo pri njen ni samo luna kriva. taka je. tečka! ne pustim se. ker vem da nima prav. in sploh ni moj problem enivej... grem delati plane za potovanje in kaj vse naj vzamem s sabo na morje za tri dni. a ni tko, da imaš za tri dni eneko prtljage kot za sedem...

sivka

ma, grem stavit da je ta morski zrak tak pomirjevalen. da sivka naredi svoje. da sem zaradi tega čito umirjena. zato me čisto vrže iz tira jutranji službeni dogodek in gospod ki se kar ne neha kregati. meni pa se še vse počasi vrti v glavi. od poroke. tako fino je bilo. zemono ima zares fotogenične prostorčke. in gostilnica na robu morja je super kul. in obadva zgledata krasno. zadovoljno. in smo vsi veseli. malo preprek mi dela slabo znanje hrvaščine. a vseeno, si veliko povemo. po naše. spat se nikomur ne mudi in zaradi preobilice hrane je torta na vrsti šele ob treh ponoči. vsem zmanjka malo spanja. zato prav paše namakanje nog v morju in dobra bela kava pozno popoldne. lepa poroka. in ne, nisem ujela šopka. se niti nisem grebla, z izjemo nekaterih.

23. teden

1. mesto (zdravnikov)
2. tečaj (kuhanja med zamrzovalnimi skrinjami)
3. večerni (obisk)
4. mia (in maša)
5. naročen (šopek)
6. poročni (dan)
7. spat (ko se dela dan)

šopki

tako sem v tem vzdušju poroke, da se imam prav fino v cvetičarni ko pridem po šopek in je potrebno malo počakati zaradi drugega dela. ne, sama ne bi izbrala belih vrtnic. mi je pa všeč zapestnica z vrtnico. komaj čakam jutri!

obiski na m

no, najprej pride s in greva h k, kamor prideta še p in b in njuna m, ki gleda m od k. mislim da edino jaz razumem tole. enivej, s pravi da se pravzaprav nista razšla in da samo ne živita skupaj, a kako je to mogoče? po drugi strani pa je pripravljena na poletje in srečanje koga novega in potem, tako je izpadlo, če se ne bo nič zgodilo, ga je pripravljena vzeti nazaj. če ne drugega, so taki tudi na pol break-upi dobri za eno revizijo samega sebe in se ji nekaj manj kilogramov prav lepo pozna. saj pravim, ne razumem teh ongoing razmerij če pa je šlo enkrat nekaj narobe. saj ne bom rekla da nisem za, ker se mi lahko vrne. ampak vseeno. zaupanje se mi zdi pomembno. ali pa dober šesti čut. potem pa skupaj s s skuhava večerjico za u. vesela sem da se me še kar drži eno tako veseje, ko ga vidim. pa malo nagajiv rata, kot da se mora malo považiti. dobro se najemo in naredimo plan za prihodnjič.

sredini zmenki

tolk enih stvari za uredit:
- preveri kakšne rože hoče: checked
- naroči rože: checked
- sestanek z gašperjem: checked
- zmenek za jutri: checked
- povabilo na zmenek za jutri: checked
in mi paše zvečer posedet zunaj ob enem bandidos ice. fino sproščeno kepetava in je eden tistih večerov, ko ugotoviš da kljub temu da se nisi videl že eno leto vseeno ostane neka taka posebna vez. pripoveduje o tem, da sam ne ve kaj hoče, da si vsakokrat reče da se ne bo nič zapletal, potem pa jo vidi pa se vse te samoobljube pozabijo. zanimiv odnos imata. sploh tudi razdalja naredi svoje. in lingvistične prepreke. planirava sobotni dan in se smejiva, na glas, nekim šalam. in narediva deal da zagotovo ne bova plesala. res je fin večer.

čakalnice

zakaj je pri zdravnikih tako grozno vzdušje.čakalnice so neprijaze in vsi čakajkoči te grdo gledajo s takim nevoščljivim občutkom, da se ja ne bi kdo vrinil. dan sem tako naplanirala, da sem se odpravila na tri zdravniške preglede. zadnji je bil okej. in prvi je bil okej, čeprav sem mislila da se zmenim za kdaj kasneje. drugi zdravnik me je malo oštel zaradi nerednosti jemanja zdravil in je rekel da to ni kar tako, če ti dela samo 80 % pljuč. zdaj sem se zasekirala in bom bolj vestna. obljubim! hoja z enega na drug konec mesta me utrudi in tudi pogled nase v odsevih izložb me utrudi in se mi, čeprav je junij, prikradejo novoletne zaobljube (o manj kilogramih), sploh zato ker grem kmalu v kopalke.

22. teden

1. naročim (tri nove knjige)
2. sešijem (monsterja)
3. informacije (uradno)
4. piknik (pod plastično streho)
5. feel (love)
6. cvetnoetno (in vse ostalo)
7. lazy (sunday)

vrtnička

zdaj sem se sama sebi nasmejala, ker sem zadnjič prebrala ninino fobijo in ne morem verjet, kako pravzaprav avtomatično pomanjšujemo zadevščine. jap, tale vrtnica je kar velika, a se mi sliši bolj prikupno, če rečem vrtnička. pa nekaj mi fotič nagaja, tko da "no pictures"

kvačkanje alla cvetnoetno

jap. šla sem na delavnico kvačkanja, ki jo je organiziral sem v sklopu razstave cvetnoetno. in mi je šlo kar dobro (se mi zdi). sploh me je navdušila almira (spet) ker je tako prijazna in to, da uporablja neke druge materiale za sicer tradicionano kvačkanje z volno. mislim da bom šla kmalu na izlet v trgovino trak :) in pripravljena smo dobili prikupna navodila, da ne bom takoj pozabila vsega...

ugly dolly

pomanjkanje časa je včasih najboljši motivator. in celodnevno pisanje o tem da bi lahko spet kaj sešila, na primer kakšno "agli dolz" kot jim reče sama... in se popoldan res odpravim narediti nekaj za maško. res dobro, da na vsake toliko kupim kakšen kos blaga, ker mi je enostavno všeč in v momentu nakupa še sploh ne vem za kaj bi ga uporabila. filc se zdi primeren. in me tale moj monstrum spravi v dobro voljo navsezgodaj zjutraj, ko mi prijazno kaže jezik.

presenečenje

me preseneti s kremšnito. ki jo še malo zdekorira s čokoladnim prelivom. love it.

21. teden

1. nabrežkanje (vse dol do špice)
2. popoldan (služba)
3. postojna (in sprehod z vozičkom)
4. spet (služba popoldan)
5. dekliščina (kjer se znajde striptizer)
6. bolj (na easy dan)
7. všeč (mi je spontanost)

zabava

evo, danes bo cel žur. tudi z najetim mister robijem. po vseh ne-jih je vseeno malo popustila. to je pa sploh razveselilo vsaj tri druge, ki tudi pridejo na zabavo. meni taki mistri puščajo hladno. i so don't care. krilo za bride-to-be je uspelo, in je še meni prav. če ji ne bo všeč, ga bom vzela nazaj, za maškare, hi hi.

domišljija

še sama sebi grem na živce s to svojo domišljijo in zmožnostjo napletanja epizod in (napačnih) zaključkov. pa ni videt, da bo kakšna luna.

sprehod

ker sem že ravno v tistem koncu mesta, pokličem in ima čas in greva na sprehod, z vozičkom seveda, do postojnske jame. tam je zares prijetno hladno. in otroci so prav pridni. in oba sta na m. njena mia. in maks tistih, ki jih srečamo. včasih prav paše sprehajanje. in drugo okolje, ker me službene zadeve prav živcirajo. pa dan mladosti je danes, a se ne počutim prav nič mladostno.

nabrežje

podpiram, da bi delali samo 4 dni v tednu. en dan, sončen,  pa imeli za postopanje po bregih mesta. najprej na eni strani, ki jo izkristimo za kosilo, potem navzdol do špice, kjer se je vse spremenilo in brez ljudi zgleda malo pusto, pa nazaj po bregu na stolčke lokala, kjer nudijo margerite. vroče je ful. in si kupim ene lepše, tanjše, bombažne hlače, take chinos in mi takoj rečeta, da mi paše barva. pripovedujem o ležernem vikendu, ko sem več ali manj presedela na ležalniku na sončku in prebrala do konca knjigo in še eno revijo za punce, z brezveznimi vsebinami. izvem kako je bilo v romuniji in kako v beogradu. in izvem, da za četrtkov odhod v pariz še nima nič zorganizirano, kar ji je sicer zelo podobno. popoldan preživim ob razkazovanju poročnih oblek, čevljev, torbic in klobuka, ki sploh ne paše zraven. in planiramo petkovo zabavo.

20. teden

1. info (o novostih)
2. marino (mi pomaga)
3. zalivam (rože na vrtu)
4. nič (posebnega)
5. večerni (odhod)
6. ravnopravšenj (dan)
7. geometrično (središče)

zantedeschia aethiopica

nove rožice ki jim rečem kala. cofki so mi prav všeč, žitni klaski pa so tako pomladno-poletni. nasmejiva se, ko ugotoviva, da je njegov letni čas zima.