oh ja, so taki dnevi da nimam časa ali pač nobene prave volje, jezijo me službene zadeve in službene neprave odločitve. saj ne rečem, da ni bil super tradicioonalni celjski izlet in ogled sejma in skok čez cesto in tradicionalni nakup vsaj enega kosa oblačila. in je lepa moja nova modra majčka. samo desperately rabim za zraven nove hlače. vsaj dvoje. potem je bil cel teden strašno naporen in kup enih odgovorov na vprašanja. bljak. sem komaj čakala petek, prav zares.
potem pa še napoved, da se moramo pogovorit. to ni dober znak. in do njegovega prihoda ostanejo tri ure in jih "izkoristim" za scenarije v glavi, ki niso nič kaj pozitivni. a pogovor mine in je vse tako kot prej.
potem še hitim v petek na obisk v bolnico, ki je (prav te) sploh ne maram. in sem presenečena kako moja luba sestra stvari bolje sprejema kot jih jaz sama. meni se zdi grozno, njen se zdi prav. okej.
sobotno dopoldne pa preživim kot asistenka (tako sem se poimenovala sama), ko mora za poroko pripraviti cvetlične aranžmaje in ubogljivo cufam cvetke orhidej in jih tlačim v kozarce z roza peskom. in končni rezutat je zelo lep.
kar me v tem napornem tednu spravi v dobro voljo so pa belgijski čokolatini. ki jih prav zaščitniško skrijem, malo pred sabo in malo pred njim. zvečer pa si privoščim dva koščka, dokler bodo. mmmmmnjam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar