zadnji teden leta

se mi zdi, da je hitreje kot pretekla leta prišel ta konec. ki obljublja nove začetke. in povzetke - kupila sem devet (9) knjig, ki ni nujo da sem vse tudi prebrala, bila sem na eni (1) poroki z obvezno predporočno zabavo s striptizerjem in potem sem obiskala deset (10) razstav in bila sedemkrat (7) v ikeji in trikrat (3) v benetkah in dvakrat (2) v londonu in trikrat (3) na kuharskem tečaju. in nisem, ampak sva. in dvojina mi je všeč.

51. teden

1. aerobika (prinaša novosti)
2. darila (in izložbe)
3. panatone (brez rozin)
4. koledarska (zima)
5. oddam (voščilnice)
6. večerjica (na gorenjskem)
7. sprehod (ob letališču)

projekt: darila 2

in to je rezultat včerajšnjega sestavljanja darila. recept za tele cookies je super simple. in rezultat odličen.
26 dag ajdove moke + 10 dag bele moke + 10 dag masla + 2 jajci + 16 dag rjavega sladkorja + 1/2 pecilnega praška + 20 dag čokolae + 20 dag orehov: na 180 stopinj: 15 minut

projekt: darila

ouje. že pred časom sem se odločila, da letos nekaj darilc za moje najljubše punce naredim. je vse skupaj precej lahko. kozarec, sol, olivno olje, zdrobljena sivka. dodala sem še mleko za telo, da je vse skupaj bolj fino. to je to. recept in lepe nalepke, sem povzela po tejle strani... moram samo pripomnit da mi prvi poizkus ni uspel, ker sem dodala modro jedilno barvo, ki je potem ostala na rokah... in mi je šlo, seveda, zelo na smeh ob misli da bi to dala od sebe in bi potem punce hodile okrog z modrimi stegni ali komolci... saj je pisalo, da je barva vodotopna, a najbrž v takih količinah vode kot jo ima samo morje. pa še to, najprej sem imela izrezane tekstilne kvadratke, pa sploh ni zgledalo dobro, zato sem se na koncu odločila za tak ne vem, jaz rečem svilen papir. enivej, druga darila, za ene druge punce, pa bodo definitivno nekaj podobnega temu.

praznično

v torek se dobiva s sestro in zapravljava dinarčke za darila. skupaj se odločiva za nekaj darilc in potem posediva ob kavi s čokoladno smetano. mljask. ure kar hitro minevajo in trgovine se polnijo. s polnimi vrečami se dan lepo zaključi, predvsem zato ker se lotim zavijanja daril. moram pa primerjat tole z dunajem, prav ta ista trgovina je bila tam nabito polna, vse je mrgolelo, vsi smo se zatikali s torbami... v ljubljani pa taka beda, tako izpraznjeno, pa še muzika se je zdela pogrebna... res neke čarobnosti praznikov in vzdušja ni bilo čutiti. in da ne komentiram kako grdo zavijajo prodajalke. hm, saj si potem rečem da podarjenemu konju se ne gleda v zobe. enivej, doma sem vse odvila in na novo zavila v rdeče-bel črtast papir. like like.

50 .teden

1. popoldanska (služba)
2. gledanje (novoletnih izložb)
3. prijaznejši (odbor)
4. uspešnica (v gledališču)
5. factor (me)
6. okna (se svetijo)
7. kulinarika (pri gruzincu)

faktor

in teden je minil. nesporazum me odpelje malo po trgovinicah, kjer me prav nič ne navduši in v glavi delam seznam za nakup daril. zvečer se ob gledanju tv popolnoma prepoznam v vlogi ene nadaljevanke, ko ena punca razlaga svoji družbi, da od njega hoče samo da "factor me in his life". to je res problem. mislim da nihče noče biti samoumeven. in je drugače slišat "jaz grem tja" ki v neizgovorjenih besedah pomeni: lahko greš z mano... lepše bi bilo slišat "greva skupaj tja". nič nimam proti če kdo kdaj pa kdaj dela plane namesto mene, samo da sem vključena. da pomenim nekaj, da sem nek faktor. is this too much?

deževna sreda

v mestu se dobiva, takoj po službah in se tri ure sprehajava in ogledujeva izložbe in okrašeno mesto. žal sta obe galeriji že zaprti, tako da mi še zmerom sotane plan za ogled razstave vizije so in razstave (do)dano. privoščiva si miso juhico v moysushi in sprehod mimo izložb. in postanek na vsakem štantku na bregu. zelo so mi všeč obročki za lase s filcastimi rožicami od ursanina. in šele dans zjutraj mi uspe pregledati slike z dunaja. prvi vtis je tak črno-bel. mesto sploh nim barv. ima pa nekaj lepih fasad in luštne trgovine. in malo sem pozabljiva. in malo mi je všeč, ko se z nekom zvečer dobiva in mi pogreje mrzle noge. zjutraj pa komaj vstanem in se odpravim v deževni dan.

dogodkovno

jap, torej v petek se je izteklo srečanje v bosanski restavraciji s ćevapi in jagenjčkom in lepinjo in pekočimi paradižniki (ker so bili na njih feferoni). in ob odhajanju srečanje s fantom, ki ima mojco in sta eden tistih parov, za katere rečeš da ful pašejo skupaj. potem pa nočni odhod v tivoili in od tam na dunaj, ki je lepo mesto. tok fajn dan, ker ne dežuje in vidim tisto kar hočem videt in me čisto navdušijo kjut špangice iz filca in mesto je bolj malo okrašeno. pelje me v neko chajnico kjer mi postrežejo macha z belo vročo čokolado. zelo okusno! in nedeljo prespim do obilnega kosila, ki ga skukata za rojstni dan. mnajm. in zvečer pogledava film outsider in potem zaspiva.

49. teden

1. dobim (idejo za darila)
2. druženje (na nenačrtovani udeležbi)
3. naaaaaaaaaaaaaaaaaajlepšo (smrekico imam)
4. zabava (ko ne veš kaj obleči)
5. hrana (z juga in sarajevsko pivo)
6. gremo (na izlet)
7. kosilo (in browniji)

pošta

danes imam prost dan. sem si ga vzela zaradi obiskanega večernega koncerta in kričanja pozno noč. dobro je obujati spomine. dobro je prepevati in se sproti učiti besedilo. ko ga ponovijo tretjič, vse že znam. in zjutraj me zbudi poštar. okej, ob devetih... in me soseda pogleda od nog do glave. mislim da ji je všeč moj spodnji del pižame. poštar pa mi prinese naročeno. in se mi zdi prav, da kdaj tudi sama sebi kupim kakšno darilo.

najlešpša smrekca

ampak les, je res lep. in danes velja, da se dan po jutru pozna. sploh zato, ker se je moj dan začel z le petit belo kavo. in potem mi pove da je smrekica končana in sem prav dobre volje. mislim da je to ljubezen, ko ne rečeš na glas kaj si želiš ampak ko zna to prebrati iz majhnega listka in ti izpolni željo.

48. teden

1. imam (v dobrem deset tulipanov)
2. svet (po moško: ko ga  i)
3. popoldan (hitro mine)
4. dopoldansko (mesto)
5. druženje (v podstrešnem stanovanju)
6. kosilo (razstave in lučke)
7. nališpana (kura bo moja)

umetnost

sobotni dan izkoristim za druženje. živcira me to, da se menimo za kosilo ob enih, a pet do enih še ne vemo kam gremo in se malo za brez veze vozim gor in dol po celovški. saj potem je vse fino čeprav malo manj kot zadnjič. in dan nadaljujem tako, da ga izkoristim za ogled muzeja, tistega novega na metelkovi. ne vem, samo meni se zdi, da te sodobne umetnosi pač ne štekam. in mi je odveč gledati neke čudne formacije in video posnetke in ropotanje in barve in napise in petnajst slik... kr neki. zato se mnogo bolj veselim jakopičeve galerije. in ogleda oblačil. to je vsaj bolj konkretno, čeprav po svoje tudi abstraktno in dekompozicijsko, samo je mnogo bolj oprijemljivo. in bližina brega vabi na ogled stojnic in nakup čokolade in vse pokvari samo dež. zato ne doživim momenta prižiganja luči. si pa osvetljeno mesto pogledam malo kasneje. in mi ni všeč. preveč barv je. tisti kao paketki na drevesih nad ljublajnico so obupni. ne vem če je dobro to, da se vsako leto malo dopolni. in slišim da je vsega skupaj 60 km luči. še najbolj mi je všeč pogled na grad, ko so lučke posejane med drevesi in delujejo tako prefinjeno. in delam plane za obisk dunaja. vsaj za en dan.

novoletno bleščečno vzdušje

 začenja se ta prijetni čas, ko bleščic ni nikoli preveč. in moji okenski polici ni dolgčas ;)

bizi bizi

uf, kako letijo dnevi. v mislih imam spet nekaj projektov, od nove smrekice za novo leto, do izdelave voščilnic saj se bliža čas obremenjevana poštarjev ;) idej imam veliko. december brez snega se mi zdi pust. po drugi strani pa imam rada, ko me v jutro prebudijo žarki sonca, ki zaradi želuzij rišejo fine vzorce na steno. in zavidam pripovedovanju da njega zbudi sveže pečen kruh. toliko enih reči se nabira za drug teden. za vikend pa vsekakor ogled novega muzeja in galerije v kleti. pa še prižiganja lučk se vselim, če le ne bo preveč deževalo. potem pa nekaj zabavic in koncert in večerjica. rada imam december, še bolj kot lani!