četrtek, 22. september 2011

vitalne krajine

kakšenkrat (če je to sploh beseda) sem popolnoma prepričana, da imam napačno službo. zadje čase še bolj pogosto... in se samo jezim in fantaziram kje bi bilo bolje delati. in srečanja, kot je bilo današnje, me spravijo spet v zavistno stanje, ker bi želela biti del teh drugih zgodb in projektov. a me kdo vzame?

Ni komentarjev:

Objavite komentar