umetnost

sobotni dan izkoristim za druženje. živcira me to, da se menimo za kosilo ob enih, a pet do enih še ne vemo kam gremo in se malo za brez veze vozim gor in dol po celovški. saj potem je vse fino čeprav malo manj kot zadnjič. in dan nadaljujem tako, da ga izkoristim za ogled muzeja, tistega novega na metelkovi. ne vem, samo meni se zdi, da te sodobne umetnosi pač ne štekam. in mi je odveč gledati neke čudne formacije in video posnetke in ropotanje in barve in napise in petnajst slik... kr neki. zato se mnogo bolj veselim jakopičeve galerije. in ogleda oblačil. to je vsaj bolj konkretno, čeprav po svoje tudi abstraktno in dekompozicijsko, samo je mnogo bolj oprijemljivo. in bližina brega vabi na ogled stojnic in nakup čokolade in vse pokvari samo dež. zato ne doživim momenta prižiganja luči. si pa osvetljeno mesto pogledam malo kasneje. in mi ni všeč. preveč barv je. tisti kao paketki na drevesih nad ljublajnico so obupni. ne vem če je dobro to, da se vsako leto malo dopolni. in slišim da je vsega skupaj 60 km luči. še najbolj mi je všeč pogled na grad, ko so lučke posejane med drevesi in delujejo tako prefinjeno. in delam plane za obisk dunaja. vsaj za en dan.