20 in zvezda

ouje, fino je včasih izkoristiti kakšno predavanje še zato, da odviješ v kao najbližji lokal. in se potem mesto pod tabo zgublja v dalajvi. ne, nimam prav nobenega strahu pred višino. ali kavarnami v 20 nadstropju in ne plaši me sedenje ob oknu. popoldansko srečanje pa se tudi odvija v istem koncu mesta. z drugo zasedbo. oh, kako v enem letu zrastejo lasje. mislim da se res nismo videle celo leto. saj šoštanj res ni blizu. in je fajn poklepetati o stvareh, ki so nam skupne. in čokolatino imam še vedno najraje. in ne strinjam se čisto, da je rustikalno enako provansalsko.

čudaki

res ne vem, kdo da komu pravico, da te nekdo lahko nadira in ti grozi.  včasih res ne maram te službe, ravno zaradi primerkov, ki si vse dovolijo. aaaaaaargh!

lolita

posedimo na sončku v loliti. z mami in sestro. za 26 marec me presenečajo sandali na nogah mimoidočih in majčke z naramnicami. čeprav priznam, sonce je tako zalo močno tudi ob popoldanski uri. prijetno klepetamo. včasih je vsega preveč. ena čez drugo govoroimo in lahko da izpustim kakšen detajl in kaj sproti pozabim povedat. poročam o zdravniku in stanju mojih pljuč, ki je še slabše in mi gre na živce vse to, in mislim da tudi druge živciram. samo nimam kaj. veseli pa me, da so koktajli postali tudi brezalkoholni in da je meta v mojitu super osvežilna. 

12. teden

1. poslušam (i'm from barcelona)
2. pomlad (prinese nove otroke)
3. nekaj (se premakne)
4. triurno (srečanje po treh mesecih)
5. mislim (na počitnice)
6. zmešnjava (z uro)
7. obisk (muzeja in njega)

muzej

spet me jezi ta moška flegmatičnost ali pozabljivost, saj ne vem kaj je to... pač, razmišljanje po moško. ker pozabi name. samo grem potem vseeno tja, kamor je šel sam. in poležim kakšno urco na ležalniku na sončku. in prijetno poklepetava. prav mir je tam gor. med smrekami in ptički... čas pred tem pa izkoritim za ogled finskega stekla v narodnem muzeju. in si ogledam še najdbe pretekle zgodovine. strašno so mi všče bronaste priponke in lončevina. zase vedno rečem, da bi lahko živela v muzejih. tako me pomirijo.

trije meseci

oh, grozno je, ker ji šele včeraj izročim novoletno darilo. po treh mesecih. kar ni bilo časa in pravih terminov, da bi se lahko prej dobili. morda je tudi njen otrok spremenil ta srečanja, ker se je potrebno vedno prilagajati in organizirati čas okrog njega. potem pa je bilo še nekaj takih momentov, ko se meni enostavno ni dalo biti v družbi. zato se mi zdi, da sva v treh urah včeraj kar lepo nadomestili ves ta zamujeni čas. med dvema posedanejma, najprej v cacao in potem v zvezdi, sva si ogledali še dve razstavi. najprej petra varl in še urbane plombe. pri prvi razstavi mi je strašno všeč napis: you drive me crazy, sploh v kontekstu v katerega je postavljen. :) in prisegla sem sama sebi, da ne grem več v cacao na peru, ker je bilo tu mač sladoleda in vsega... toplo popoldne je prav lepo. in počasno opazovanje novih trgovinic in izložb in punc, ki so oblečen kot da so iz izložbe. in vsi tisti kofetki, ki jih ljudje pijejo ob ljubljanici. všeč mi je mesto. in klepetanje. in bova to večkrat ponovili. in takrat upam, da ne bo razmišljala da je naveličana svojega moža in da ji gre na živce, ko mu njene prijateljice nosijo čokolado. to je res malo čudno.

novi otroci

tak čas je, da se vrstijo novorojenčki. sodelavka ima nežo. prijateljica pa je na pomladni dan (ki je letos en dan prej) dala punčki ime flora. in še ena punčka pride ta taden, od druge sodelavke :). se mi zdi zabavno, ko me zanima komu so otroci podobni. medtem ko me drugi potem sprašujejo po velikosti in kilogramih. hm, ne vem, me ne zanima...  a je to bistven podatek? in še nekaj se mi plete po glavi, da se mi zdi boljše štetje letnih časov, tako po meteorološko, da je pomlad od prvega marca do prvega junija. in res je pomlad, na travniku so zvončki in kronce. in trobentice. in zaradi tistega malo ponedeljkovega dežja, se mi zdi trava pomladno zelena.

11. teden

1. ne (grem na aerobiko)
2. tolažim (se s čokolado)
3. hitro (mine dan)
4. oranžne (malenksoti)
5. na (lepše: v trst)
6. uporabni (racionalni nakupi)
7. palmanova (z nečakinjo)

muca

prav fajn je imeti nečakinjo, da je izgovor, da si lahko ogledam lutkovno predstavo za oktroke nad 2 leti - muco copatarico... luštno je. in dan je tak, ki mi je pisan na kožo. sprehajanje skozi mesto, skok v trgovinice, racionalni nakupi, bela kava. mmm, pomladno vzdušje ima nekaj čarobnega, neko obljubo po boljšem, lepšem. da bo vse okej. saj se nič ne pritožujem, samo tako, pomlad je polna obljub :) se zdi.

oranžni tulipani

v četrtek dobim nove rože in v četrtek delam plane za petek, ki ga preživiva spet v trstu s kratkim sprehodom skozi mesto in ob koščku morja. in sonce dela lepe sence na steni.

japonci

včasih imam obdobje, ko kupujem eno za drugo glossy magazines in jih ob večerih prelistavam. v tej nazadnje, mi je itak preveč mode in besedil o spomladnih barvah. mi je pa strašno všeč reklama ene znamke. všeč so mi taka strukturirana, arhitekturna oblačila, kakršne so znali delati japonski oblikovalci (yamamoto. kawakubo). in ob tem naletim ob brskanju po spletu na luštno idejo in modelček za izdelavo takih papirnatih krogel (kind of krogel, ne zam opisati te oblike)... in z leti pijem samo japonski čaj. in obožujem japonsko hrano (okej, če  sushi šteje).

10. teden

1. napoveduje (se odsotnost)
2. malo (drugačna)
3. milo (v zamrzovalnik)
4. mini (gerbare)
5. cel (kup informacij)
6. triurna (zumba)
7. otvoritveni (piknik)

seveda so tudi rože

me bolj razveseli roža, ki jo dobim v torek in seveda paše v rdečo vazo. današnje pa razumem bolj simbolično. lepe so mini gerbare, sploh če posamezno stojijo v kakšni preprosti stekleni steklenici. a, da povem, v hotelu cubo imajo vedno tako fajn aranžmaje v kvadratnih steklenih vazah. vsakič, ko grem mimo pokukam skozi okno. zadnjič so imeli tulipan skupaj s čebulico potopljen v vodo. in zadnjič pred tem en cvet hiacinte. navdušuje me.

potep po trgovinah in delavnica mila

torek je dan, ki si ga rezerviram za potikanje po trgovinah in obisku kozmetičarke. eno uro ležanja in prijetnih vonjav se konča s super make-upom v temno modri barvi. potem pa s sestro obhodiva cel kup trgovinic in probava cel kup oblačil in se smejiva celemu kupu barastih hlač in se najeva v mehiški restavraciji. ve to na veh koncih mesta. zvečer pa se odpravim na delanico izdelave naravnega mila. je kar priejtno. in poučno. in milo se še suši. ne vem če bo sploh uporabno. morda se v kakšenm prednovoletnem času ponovno lotim tega. prej pa  mislim da ne. še dobro da imam vse zabeleženo...

9. teden

1. poslušam (drugačno muziko)
2. knjiga (stationery)
3. obiski (po bralnem klubu)
4. nova (delovna mesta)
5. noi (nočni obiski)
6. šivalnica (krila)
7. ogled (v galeriji)

šivam

na gwennypenny strani najdem super navodila za krilo. in se lotim šivanja za mašo. težko je tukaj na vasi, dobiti kakšen fin blago, v mislih imam orla kiely. tako pa skombiniram neke drobne rožice, za katere reče, da jih ponavadi vzamejo za halje.občasno imam napade šivanja in naredim kaj res koristnega. ampak med to občasnostjo mine toliko časa, da moram vedno najprej s čopičem pomesti prah, ki se nabira v notranjosti stroja in ravno toliko časa, da vedno prečitam navodila, kako se že napelje nit...

torta

v sredo zvečer me presenetijo obiski, ki se ponovijo v petek zvečer. in trajajo do polštirih. sama se odpravim spat, druge pa utrujenost zapusti in se zabavajo do jutra. nimam nič proti druženjem. imam pa proti če se preveč popije, a se naslednji dan na zabavi, ki se je udeležim vsi hvalijo ravno s tem, koliko so popili in kako so ga celo noč žurali. sem kar malo pozabila kako je to, it ven, do jutra. sobotna rojstnodnevna zabave se prične ob petih in jasno da ne more trajati dlje kot do desetih. torta ni po moem okusu. i'm chocolate kind of girl.