nakup

danes si naročim / kupim nov toy fotoaparat. so sporočili, da so ga že odposlali. veselim se ga in bo zagotovo posnel veliko veselih momentov. in tako se pridružujem lomo družini. zelo sem vesela... zgleda pa takole.

til/tulle

med tabo in mano: všeč mi je til. i mean, zares, zares, zares mi je všeč ta stuff!

oktober

se veselim nekaj vikendov v oktobru in mogoče mi bo uspleo tokrat le priti na ogled športnega parka stožice. na isti dan imam označen še ogled kino šiška, xxs hiše in sem. vse v sklopu tegale. dnevi med viknedi v oktobru ne bodo v redu, ker me čakajo napovedani popoldanski sestanki. ampak okej, ko bo konec tega bo bolje. ta vikend pa se veselim srečanja med trto in potencilanega pobiranja grozdja, če jim ga je še kaj ostalo. in danes me je sestra spet prijavila v kuharski tečaj (in se sprašujem če zato ker misli da ne znam skuhati ali zato ker ji je všeč druženje in kuharske dgodivščine).

38. teden

1. popoldansko (druženje pod odejo)
2. eno (leto hitro mine)
3. rojstni (dnevi)
4. pina colada (na nebotičniku)
5. jesen (... zdaj ne plavamo več)
6. velika (planina)
7. tečka (tečna)

sometimes

sometimes i feel like the best version of myself.

vitalne krajine

kakšenkrat (če je to sploh beseda) sem popolnoma prepričana, da imam napačno službo. zadje čase še bolj pogosto... in se samo jezim in fantaziram kje bi bilo bolje delati. in srečanja, kot je bilo današnje, me spravijo spet v zavistno stanje, ker bi želela biti del teh drugih zgodb in projektov. a me kdo vzame?

lokalne prireditve

tak teden je, poln enih planiranih in minulih dogodkov. grem pač tja, poslušati pihalni orkester, ki me definitivno živcira. dolgovezijo, za moj okus. res pa je, da imam čuden okus za muziko... potem je v planu mednarodna konferenca, ki se je izjemno veselim in si obetam spet normalnega dialoga. potem grem za vikend spet gor, nad mesto, v leseno hišo, kjer ni vode in elektrike. malo na oddih in malo po zadnje sončne žarke, ker gre poletje h koncu. sem pred leti prebrala, da je konec poletja takrat, ko se v mesto vrnejo avtomobili in na TV nadaljevane. se strinjam. res da spremljam en program, kjer itak sploh vrtijo samo nadaljevanke in obujam spomine ob gledanju SATC. in eno leto se hitro obrne. in kako veš, da te ima nekdo še zmeraj rad, se sprašujem?

37. teden

1. ponedeljkasto (vzdušje)
2. desperately (rabim nove hlače)
3. kako (se lahko nekdo počuti kot na obisku)
4. tečen (dan)
5. belgijske (čokoladice in obisk v bolnici)
6. asistentka (za rože)
7. cel (kup pregledanih spletnih strani)

povzetek

oh ja, so taki dnevi  da nimam časa ali pač nobene prave volje, jezijo me službene zadeve in službene neprave odločitve. saj ne rečem, da ni bil super tradicioonalni celjski izlet in ogled sejma in skok čez cesto in tradicionalni nakup vsaj enega kosa oblačila. in je lepa moja nova modra majčka. samo desperately rabim za zraven nove hlače. vsaj dvoje. potem je bil cel teden strašno naporen in kup enih odgovorov na vprašanja. bljak. sem komaj čakala petek, prav zares.
potem pa še napoved, da se moramo pogovorit. to ni dober znak. in do njegovega prihoda ostanejo tri ure in jih "izkoristim" za scenarije v glavi, ki niso nič kaj pozitivni. a pogovor mine in je vse tako kot prej.
potem še hitim v petek na obisk v bolnico, ki je (prav te) sploh ne maram. in sem presenečena kako moja luba sestra stvari bolje sprejema kot jih jaz sama. meni se zdi grozno, njen se zdi prav. okej. 
sobotno dopoldne pa preživim kot asistenka (tako sem se poimenovala sama), ko mora za poroko pripraviti cvetlične aranžmaje in ubogljivo cufam cvetke orhidej in jih tlačim v kozarce z roza peskom. in končni rezutat je zelo lep.
kar me v tem napornem tednu spravi v dobro voljo so pa belgijski čokolatini. ki jih prav zaščitniško skrijem, malo pred sabo in malo pred njim. zvečer pa si privoščim dva koščka, dokler bodo. mmmmmnjam.

36. teden

1. razvajanje (v savni in bazenu)
2. sploh (ne vem kam zgine dan)
3. nočni (mesidži o vrnitvi z morja)
4. čez (ovinke v celovec)
5. srečanje (na gradu)
6. umtniški (sejem)
7. en (tak lušten dan)

mestna sobota

tako prijetna je, res, ta jesenska ljubljana. in umetniška tržnica na taboru prinese srečanja z že dolgo ne videnimi osebami in tudi tistimi, ki jih napol poznam in tistimi, katerih delo mi je všeč. in potem se najem s pad thai rezanci in se sprehodim z obveznim ogledom vseh izložb po vrsti in spet ugotavljam, da se vedno nekaj spreminja, da ni več tiste fine gostilnice in da so tudi tam na vogalu zaprli okna. in zimski plaščki in kosmati šali vabijo zimo, ki je še kar ni. ob ledenem čaju in v senci si odpočijeva, potem pa še malo naokrog. imam pa tudi ene slabe misli, ker se spomnim kaj se je godilo leto nazaj in kljub temu da je vse okej pač ima moj spomin eno svojo hecno navado, da me znajo stvari hitro spraviti v jok. enivej, z malo fine muzike bo tudi spomin zbledel.

izleti in izletki

aaa, veselim se vikenda, ki se mi kmalu zaečenja in ogleda tržnice umetnosti na taboru. veselim se tudi današnjega kosila, ker se  mi zdi, da je ljubljana najlepša, ko prihaja jesen. včerajšnji izlet me je spet spomnil, da se imam čisto fino in da nisem take sorte da bi na vsak način v nekih dobrih stvareh/ljudeh iskala slabosti. stvari pač so, kot so. take it or leave it. in je malo ne razumem, zakaj po eni strani ne razmišlja o prihodnosti z njim, a po drugi strani kupuje, sicer lepe pisane in mehke povštre in kovtre, za prihodnja srečanja pri njem. ko sem že pri izletkih, morm rečt da mi je bil nedeljski trst zelo všeč, sploh zato ker mesto dobi tako izrazite barve tik pred nevihto. in stojnice z najboljšimi pekorino sirčki bi še kdaj obisala. res je bilo krasno popoldne.

zima

danes sem zaradi nekih misli, pomislila na novo leto in venček iz tila, ki bo zgledal takole:

35. teden

1. odhod (v mesto s pisano zgodovino)
2. staro (in moderno)
3. ogled (mesta z ircem)
4. močno (nemško pivo)
5. pravljični (grad)
6. kar (sledi potovanju)
7. kratek (izlet v trst pred nevihto)

nemčija

nazaj sem s potovanja. tako fajn je bilo. tudi spanja v šotoru sem se navadila, samo ponoči je malo mraz, a sta bili dve spalni vreči kar dovolj... dnevi so hitro minevali in ogledi tega in onega so me napolnili z informacijami, občutki, veseljem, zgodovino... ogled tistega oddaljenega gradu se je izplačal. in žal mi je, da se nisva zapeljala bližje areni.... tako me je vleklo tja, da bi malo postopala spodaj in pofotkala od zunaj... in naknadno izvem da je to delo meni ljubih arhitektov herzog & de meuron. res škoda. drugače pa me preseneča toplo vreme in po drugi strani razumem želje o tem, da bi le že prišla jesen in da bi zamenjali oblačila. tudi meni je všeč kvačkana lisička in imeti nekaj iz japonske bombažne niti se tudi uvršča na seznam 'oh, kako rada bi znala to naredit'. trenutno imam v planu da sešijem krilo iz knjige, ki je med časom počitnic prispela v nabiralnik... lepo je potovati in lepo je biti spet nazaj. aja, münchen ima najboljše preste, ever!