47. teden

1. menjam (paket)
2. obisk (na soncu)
3. film (in mini moo)
4. zvezde (imajo hecna navodila)
5. šopingiranje (m eživcira)
6. superkul (zabavica)
7. premalo (spanja)

fino kino

teden pri koncu, pa se zame šele začenja. vesela sem bila da mi je uspelo torkovo popoldne preživeti v družbi prav psoebne punce in njene male mie. oh, kako sva se pozabavali ob spominih na študentska leta in se spraševali kaj se je zgodilo z vsemi tistimi lokali kjer smo preživljale četrtkove večere. nekaj tistih lokalov ni več, so se spremenili v kaj drugega in nekaj jih je še, vendar z drugimi imeni. in v torek zvečer sem nekoga lepo resenetila z mini stvarmi. še dobro da poznam nino in sem tako spoznala tudi moo. tudi sredin večer je bil prav prijeten. tako zelo razvedrilen. in ne maram filmov, kjer ves point filma postavijo v trailerje. makes no sense. tudi igralka bo zame vedno carrie iz SATC. ista je. malo starejša. ampak ista. z istim kretjami, pogledi, glasom... a ne glede na to, je bilo nekaj pointov v filmu kjer sem se našla. kot da bi gledala sebe in kot da bi brala svoje misli. včeraj zvečer pa sem naredila venček. tilast. and i like it! bom pofotkala ko pridem domov. sobote pa se nadvse veselim, malo prijetnega druženja in prigrizkov...

46. teden

1. menjava (gum in takeaway sushi)
2. rumeni (tulipani)
3. utrujena (in lena)
4. lenoba (se še vleče)
5. avstralka (v sloveniji)
6. bienale (in kino)
7. pobeg (v dvoje)

benetke

in spet se mi zdijo benetke kot iz turnerjevih slik. meglene. hladne. mistične. in ljubeznive. pravi romantični pobeg v dvoje in za vsakega se kaj najde: zanj limoncello, zame pa lep stekeln prstanček, za katerega malo sumim da ni iz murana, pomoje je kar kitajski... ampak kjut. v soboto pa sva z mami šli v kino in se dodobra nasmejali, pred tem pa sem si ogledala še bienale vidnih sporočil in je kar malo smešno, ker se stvari ki so tam kmalu pojavijo tudi pod mojimi rokami. zelo mi je všeč ves ta papir, tisk, barve, ideje, nerazumljivost, pripovednost in vse to.

petek

koliko enega letanja sem in tja in enih dogodkov. smešen je prihod avstralke, ko se pojavi na letališču s tričetrt trenetko in eno hoodie. in jasno, prva stvar je, da jo peljejo v trgovino. zbiram in oddajam naročila za druge. planiram sobotni večer.

rumena

včasih se mi zdi, da sem bolj zgovorna kot ponavadi. še dobro da imam poslušalce - tudi tebe, mira ;) in sezona tulipanov se je začela. in imam spet polno vazo. jeeeeeey!

uživam

lotila sem se početja nekaj v naprej. v reviji, ki je super fajn (sweetpaulmagazine) imajo zmerom kakšno fajn idejo. tale s cofki je sicer še iz prejšnje številke, v ta zadnji pa me navdušujejo preprosti venčki... enivej, telih cofkov sem se lotila, da z njimi okrasim in zavijem darila, namesto pentlje bodo. okej, volna mi gre malo v nos in vztrajno kiham. ampak tudi prav uživam zraven, ko volno prepletam čez prste in "cofkarim". volno sem izbrala prav primerno, iz kupa velike škatle njegove mame, pa ji nisva nič povedala. je bil lušten večer včeraj. malo tak, ko ne prilčakuješ da so stvari dejansko v neki določeni fazi in sploh je drugače, če to slišiš naglas... in ja, se vidim v tej vlogi in proti načrtovanju nove opreme v stanovanju nisem imela nikoli nič proti... misli o vsem tem me ne strašijo, besede izgovorjene na glas pa kot da me hočejo malo objet in to ne na tak prijazen način.

45. teden

1. strah (pred zobozdravnikom)
2. kuharski (tečaj)
3. sestankovanje (z odboriki)
4. predzadnje (prenašanje neumnosti)
5. nebotičnik (in latemakjato)
6. igram (se z mini moo cards)
7. poležavanje (in igranje kuharice)

policist

kar malo važna sem z novim škorenjci. in jih moram peljat v mesto, da jih malo razkažem. tak dan se mi zdi, kot nalašč za ogled razstav, sejmov in ogled filma. in če bo mraz, si pogrejem roke ob kostanju.

nebotičnik

ravno še na meji je tole vreme, da se da posedeti zunaj. zavit v toplo modro odjeo. na vrhu nebotičnika. odličen late-makjato imajo.mmm. in ne zdi se, da si visoko. in ne zdi se, da bodo kmalu okrasili mesto s tisoč lučkami.

kuhanje

spet sem bila na kuharskem tečaju v eni najbolj kul trgovinic. kuhar nas je naučil kako se naredi lignje v solati, kozice z algami, rižoto s kapesantami in brancina z ohrotovim pirejem. luštno druženje in kramljanje in spomini na morske večere. polno idej z amale prigrizke in planiranje za zabavo konec meseca. in potem si zaželim, da bi imela hrana tak efekt, kot bi ga morala imeti.

44. teden

1. ena (taka preprosta zabava)
2. leno (jutro)
3. nazaj (med folk)
4. večerne (zadeve)
5. strašno (čuden službeni dan)
6. z (novimi čevlji sem happy happy)
7. ena (taka zimska nedelja)

čevlji

kako da sem lahko zaradi nakupa dveh parov čevljev čisto zadovoljna s sobotnim dnevom? kako da me DM's vedno pritegnejo in se mi zdi da mi škorenjci strašno pašejo na nogo. kako da ne opazi, da sem se postrigla? in kako da luna, ki šele pride, zopet meša moje misli...

life

to je vedno težko, najprej prečitati cel program, potem pa izbrati filme, ki si jih lahko ogledaš. potem pa čakanje v vrsti cd-ja in na koncu rezultat, da je ogromno razprodanega. in odgovor gospe, da je veliko kart rezerviranih za novinarje, ki pa ni nujno da jih bodo dvignili, zato priporoča da se pred predstavo preveri, če je še kaj kart frej. okej, če si iz murske sobote (pa nisem) ti to niti ne pomaga... in si mislim kako fino je bit novinar, da se izogneš vrstam in najbrž še čemu. in se vprašam če lahko vsak novinar sploh dovolj kritično napiše vtis o filmu, ali pač prepiše kar so napisali njegovi drugi novinarji... nič, polnoč v parizu bom zgleda gledala drugič.

rumena jesen

od nekdaj so mi všeč javorjevi rumeni listi ki jih jesen prinese. od nekdaj sem šla rada domov po tisti poti kjer je rumen drevored. in zdaj, v kraju kjer sem, se mi na poti prav tako nastavlja javor. zelo mi polepša tale oblačna in malo deževna jutra.... pa tudi london ima nekaj te rumenosti. in deževnosti, seveda.

je november postal december?

ojoj, sploh je hecno ko je ponedeljek v sredo... in se sprašujem če ni tudi november postal december... toliko vabil na prednovoletne zabave kot v tem mesecu se mi še ni zgodilo... in se veselim druženja in obujanja pozabljenih dogodkov. včasih, žal, zbledijo neke vezi. in še dobro da jih ta prednovoletni čas obudi. veselim se tudi nekih drugih srečanj in obljubljenega odhoda v benetke. čeprav se zadje čase dogajajo hecne stvari. in zdaj šele si bom vzela čas, da malo pogledam liffe program in si izberem nekaj zadevščin v upanju da se ne prekrivajo preveč.