pospravljam

tokrat sem se lotila male reorganizacije fotk preteklega leta. in našla nekaj pisanih, ki jih moram deliti. vsaka ima prijetno ozadje. dogodek. besedo. in zato bom kdaj, ko se mi bo zel svet precej nepravičen, malo pobrskala po lepih, barvnih fotkah, da se spomnim, da ni vedno vse slabo :)

snegec

je bil kar malo hecen vikend. sploh zaradi počutja, ker sem celo soboto prespala. in se obmetavala z robčki. nedelja je bila že boljša, samo sem pogrešala koga, da bi mi pripravil limonado. saj je luštno poležavat cel dan in sploh nisem šla iz pižame in sem potem samo skozi okno gledala, kako snežinke plešejo. za branje sem bil preutrujena, za gledanje tv pa tako, da me je vmes zmanjkalo. ob takih dnevih sem pa prava klepetulja. in sem se pomenila z vsemi. o vsem.

4. teden

1. pomagam (z nakazilom)
2. nova (očala)
3. spet (gre)
4. kosilo (z mami)
5. internetna (naročila)
6. preležim (in se pozdravim)
7. nesporazum (ali spet moški)

mesto

čakanje pri zdravnikih me vedno živcira. in opazim čudne barvne kombinacije tal in mize in pulta. in slišim vse kar se pogovarjajo za zaprtimi vrati. in po uri čakanja sem na vrsti. nič nepričakovano novega. a vsaka slaba stvar je za nekaj okej in tako si bom spet lahko izbirala nove okvirje za očala. imam ogledane rayban okvirje, ki pa sumim da mi ne bodo pasali. izbor tega prepuščam drugim... potem pa se čisto nepričakovano srečam z njim po pol leta in zgovorno odideva na kavo v lokal za katerega sploh ne vem kako zgleda prazen. res, vedno je poln in nikoli ne zaznam barve sten in miz. luštno je. in potem si kupim zelene balerinke. malo niham med modrimi in zelenimi, ki se mi zdi da lepše pašejo na mojo nogo. in vrstni red rož za v vazo se spremina. podari mi vrtnico. in občutek imam da je en tak hecen čas ko nekaj manjka. kaj pa vem. ali pa jaz na trenutke rabim več. pa še to vreme, ki hoče biti zimsko, pa ni, mi ne odgovarja. hej, zakaj sem kupila škorenjce, če jih zdaj ne morem nosit? zakaj imam šal, ki ga je treba trikrat ovit okrog vratu pa je neuporaben? in zakaj moje roke letos še niso občutile rokavičk?

3. teden

1. naročim (knjigo)
2. moysushi (požrešno srečanje)
3. še (zadnjič gre v bruselj)
4. super (rezervacija hotela)
5. skupen (ogled novega bivališča)
6. avto (na servisu)
7. kosilo (za starše)

šiška

he, moja sestra se seli v šiško. včeraj sem šla zraven, da smo malo premerili tla in vrata in kopalnico in kuhinjo. stanovanje je prav luštno. in to v šiški, ki mi je bila od zmeraj najbližje od vseh predelov ljubljane (razlog je najbrž v tem, da se na pol počutim doma v kosezah na pol pa v centru). in ja, veselim se prihodnjih pogovorov o zbiranju barve in vsega tega. saj vem da selitev prinaša polno skrbi. in prerekanja. a kar naenkrat se mi zdi, da se vsi okoli mene selijo. tudi v velenjskem koncu se spreminjajo odločitve in že prav z zavihanimi rokavi podirata stene. sem vesela za druge. vsekakor.

pomlad

takole se prebuja pomlad v moji rdeči vazi. čeprav je zadnje čase zunaj prav mrzlo. in veter mi vsako jutro skuštra lase.

easy

včasih me preseneti, kako z lahkoto nekateri sprejmejeo nekatere stvari. sama pa se ubadam s tem, kako povedati, kako zaviti besede da ne bo zvenelo preveč direktno. ja, vem, včasih imam probleme s tem, kako artikulirati tisto kar hočem. ne znam povedat prav. ali pa ne zveni prav. ampak okej... druga stvar so plani za dunaj. tri dni avstrijske prestolnice v začetku februarja me že vabi in berem vsa mogoča priporočila kaj je za pogledat. in potem je navadno tako, da vsega ne bo moč spraviti v tri dni... ampak vseeno sacherco si bom zagotovo privoščila.

torek

dan gre že v popoldan. in mraz še kar ni prenehal. a se veselim popoldanskega srečanja in vsega kar bo zraven.

vikendarjenje

v soboto počasi pospravim okraske s smrečice. a smrečico še malo gledam, predem jo pospravim v klet. in zlagam darila, ki še niso dobila lastnikov. se mi velikokrat zgodi da se zavijanja daril lotim vsaj dvakrat. ker mi po dolgem gledanju zavitega, to ni več všeč in potem zavijem drugače. sicer pa sem v petek navdušena nad obiskom trgovinic in nad ponudbo oblačil, ki so mi še kar všeč. jezi me samo, da v le redki trgovini še dobim moj sushi z  mangom. zato na zalogo kupim alge nori in si delam plane za naslednjo domačo pripravo sushija. nedelja pa je precej lenobna. in končno preberem knjgo, ki sem jo kupila sredi poletja. in mi je konec preveč hiter, preveč predvidljiv in preveč pointless. sicer pa se ob branju knjige pustim razvajati ob odličnem kosilu alla j'oliver in kasnje ob vroči čokoladi s spenjenim mlekom. všeč mi je ta čas, ki ga imava zase v hiški daleč stran od mesta.

2 .teden

1. zamujam (v službo)
2. moja (pljuča so švoh)
3. zamenjam (okolje)
4. berem (stare revije)
5. kosilo (doma)
6. odhod (v hrib)
7. razvajanje (za vikend)

raztresena

čist sem raztresena. pozabljam in zgubljam stvari. luna še malo vpliva. in petek bo trinajsti, čeprav vraževernost ne bo preprečila da grem kam ven.

trst

in potem je nedelja in komaj čakam da me odpelje na izlet. v trst. na sprehod ob morju. in na eno fino kavo, ki si jo privošči. jaz pa zasedem mizo z vso postrežbo ob aperolu. mmm, kako je dobro in prav uživam. morje je lepe barve. in nekaj galebov se ne pusti motiti. ljudje se kot mravlje premikajo po pomolu. in klepetajo v različnih jezikih. in izložbe imajo lepe plaščke in trgovine odprta vrata. in popuste. samo me nič ne premami toliko, da bi odšla s kakšnim nakupom. imajo pa v italiji tudi gap trgovino, tam v palmanovi. in jaz imam nekaj novih majčk.

1. teden

1. grajski (sprehod)
2. zanimivi (razgovori)
3. kuhano (vino)
4. grem (spet migat)
5. nove (majčke)
6. lenobni (dan)
7. izlet (v trst)

ne vem, če sem lena

oh ja, zadnje čase se mi razmišlja po angleško in imam v glavi sama s sabo angleške pogovore. in zadnje čase imam občutek, da hočejo drugi kontrolirati moj čas in mi govorijo kdaj naj kam grem... hej, it's my life. in če se mi ne da nikamor ko sije sonce, čeprav sem ga komaj čakala, tudi prav. bom pa presedela na fotelju zasuta s knjigami in se razveseljevala s super fotografijami in delala plane za majhne spremembe. včasih rabim ravno toliko, da sem dosegljiva pa v bistvu nisem. so don't call me, če me misliš spravit ven in it z mano na kavo ali na sprehod (pa tudi če je to sprehod ob morju).. samo ta vikend ne. please.

happy?

if you want to make me happy, buy me flowers

prvi teden leta

prov nobenega posebnega občutka nimam o praznovanju. o novoletnih željah. prav nič. tako mimo je šlo, kot navaden vikend, samo da smo pili šampanjec namesto čaja. tudi planirana srečanje se predrugačijo in sem potem po svoje. v dvoje. kjer je še malo snega na strehi hiše. en dan se sprehajam spet v bližinu gradu kjer je valvasor iskal navdih, in v kraju, ki se ga drugače spominjam. večino daril smo si razdelili že prej. spet malo dvomim v izvirnost podarjenih bonov. bolj so breme kot neko veselje, ker te časovno omejujejo. in je bil tak čas, gledanja televizije s kupom prijetnih izrekov, na primer: "we all need a little drama" ki se mi zdi, da še kar drži. nič, pogumno gremo v leto 2012. verjamem, da tisto kar počneš na prvi dan leta, boš počel skozi celo leto... tako da bo kar pestro, vsega po malem. se mi zdi.

52. teden

1. povabilo (na kosilo)
2. aktivnosti (v službi)
3. vsi (bi vse še zadnji dan)
4. srečanja (tudi naključna)
5. zadnji (delovni dan)
6. večerni (odhod)
7. spanje (do dvanajstih)