knjige

sem ugotovila, da  strašno rada kupujem lepe knjige. take, ki že navzven obljubljajo da bo notri polno presenečenj. in tako sem danes naročila tole. ♥

ponedeljek

najbolj moj mesec v letu gre h koncu in posluša se mi tole. i don't really care // you knew that's what i'd say // the only time i miss you // is every single day

večer

en tak lep večer, ko je treba porabit sveče in v najini družbi lepo dogorijo.

8. teden

1. pripravljam (pdf oglas)
2. nekaj (krofov)
3. spet (kitajska hrana)
4. lotta (jansdotter ima lepe vzorčke na tekstilu)
5. gledališče (skrivnostnih 39 stopnic)
6. razstava (in morje)
7. skupaj (pospravljava in gledava tv)

trst

okej, sem zelo narejena na sonce. in čim vidim žarke zjutraj, kako se skozi okno spalnice odbijajo od sosednje fasade, komaj čakam da greva na izlet. v trstu je prav lepo. diši po morju. in aperolu. in trgovinice so kar polne in imajo polno obiskovalcev. in sprehod po ulicah in pogled na hiše, ki so prav lepe, ampak samo te ob morju. tiste gor v hribu pa so grozne in strme ceste do njih tudi. lep sprehod je  in dobra kava. tudi dopoldne je prijetno, ki ga preživim med mestnimi hišami in v tistem delu mesta, ki je bil zmeraj mao od rok. ampak z artish so ga obudili. in se razveselim pisanih mini mizic in izdelkov na njih. kakšno reč bi imela. posebej pri srcu so mi ogrlice s kroglicami iz filca.

stuff

zanimivo, kako naenkrat obnoviš stike z ljudmi, ki jih nisi videl že vsaj tri leta. prvi je ostal sam in ni najboljše volje in všeč mi je bil tale moj sošolec. in to ve. in v njegovi družbi je bilo vedno fino. in fant s čisto drugega konca mi seveda svetuje, da je new york okej in sam hodi v najlepše kraje na svetu in bo prej videl eno drugo sošolko in jo zato preko njega pozdravljam... in potem srečam še v kopirici tistega možaka, s katerim smo se zaradi kopiranja redno srečevali in mnogokrat pokramljali o hokeju. ga prav pogrešam, ne možaka ampak hokej. pa nimam primerne družbe, da bi koga kdaj še zvabila na kakšno tekmo.

bela barva

dan se začne z belim pločnikom od snega. in nadaljuje z belim jogurtom. in belimi papirji. in belim svinčnikom. in belim tulipanom. in belo polento.

7. teden

1. klasično (srečanje v slonu)
2. šop (tulipanov in ljubezenski kuponi)
3. popust (za gibanje)
4. včasih (sem malo jezna)
5. še (malo pa bo stara dve leti)
6. mestni (dan)
7. kosilo (in tv)

pustna sobota

koliko znanih obrazov lahko srečaš v enem dnevu... najprej šolski znanci s katerimi fino pokramljam o tem kako je biti stric, potem pa tisti, ki jih poznaš iz časopisov ali filmov in televizije. luštni so. preprosti. in eni nosijo svoje pletenine. moysushi je bil poln. a sem le dočakala temaki losos, ki je bil drugačen kot na sliki v meniju in ob takih priložnostih se vedno spomnim michaela douglasa, ko v filmu falling down reče "what's wrong with that picture". enivej, odlično je bilo. in družba tudi. včasih je težko premešati priajteljice, ko pa ima vsaka zase toliko za povedati čez drugo. ampak ne morem kaj, raje ubijem dve muhi na en mah, kot da se z vsako posebej dobivam. in tako naenkrat izvem več zgodb. in naenkrat se odločimo za spontane obiske razstav. najprej mi je všeč steklo in keramika v atriju mestne hiše in saj ne vem, razmišljam da ni fer da v naših časih študija ni bilo na voljo toliko različnih smeri. ker obedve zamujata imam čas skočiti v zaro in sprobati nekaj blalerink samo so hecne, 39 mi niso prav, 40 pa prevelike. barva pa mi j strašno všeč. tista curry/mustard. in jezijo me izložbe, ker so povsod za pomlad napovedujejo pisane hlače, od roza, modrih, do zelenih. yak. not for me.

revije

imam na stojalu kup revij, ki jih ne morem vreči stran, ker si mislim da bodo še kdaj prav prišle. če ne drugače za kaj izrezati in podobno... in vzamem nekaj dni nazaj eno revijo in veselo prebiram letni horoskop. in članki so mi všeč čeprav se mi zdi kot da sem jih že enkrat nekje prebrala... in potem naslednji dan ugotovim da je revija stara eno leto. in da se je vse v horoskopu napisano že moralo zgoditi...
in končno mi je zima všeč. zima s soncem je sploh super. in sneg, ki je bil še zjutraj pred blokom je skopnel. in ljudje se mi zdijo bolj prijazni.
in rože, ki jih je preveč za v rdečo vazo, barvasto žarijo.

podarjene rože

okej, za rojstni dan mi podari eno rdečo vrtnico, pa je nisem tolko vesela, saj štekam simboliko in vse to... samo sem bolj vesela šopka rumenih tulipanov za valentonovo. to sem pač jaz in tulipani, ki so mi res nekaj posebnega.

6. teden

1. knjiga (v nabiralniku)
2. novih (36 m selotejpkov)
3. vabilo (na kosilo in darilo)
4. odhod (na dunaj)
5. prvič (na slovaškem)
6. sightseeing (pri minus dvanajst)
7. lepo (je doma)

nedelja

lepe stvari imam okrog sebe. rožo od srede. sneg zunaj. lesene črke. nedeljska nedelja je.luštno je biti nazaj. in spati v večji postelji.

vrtnica

ena rdeča, za rojstni dan

moj dan

saj se mi zdi, kot da je nedelja. spala sem do desetih. pospravljala malo naokrog. še tretjič prelistala knjigo. zložila copate. zamenjala vodo rožam. pa je vseeno moj dan. veselijo me komentarji na FB. in sama sem tudi kar prešerne volje. in moram deliti tele male stvari, ki me strašno razveselijo. saj vem, kot en mali otrok sem. otrok pri 35. in sploh ni grozno.

čistim prah

ni ga boljšega vikenda, ko dolgo poležim pod toplo odejo, potem pa se lotim pospravljanja in sesanja in pomivanja in si zraven nabijam muziko, ki je že dolgo nisem poslušala... like this in pospravljalno vzdušje se hitreje odvija. yeah!

5. teden

1. po (moško, se razume)
2. diskusija (v drugem koncu mesta)
3. malo (grem na zumbo)
4. obiski (in nujno rabim kakšne igrače)
5. kosilo (s fino torto)
6. gozdna (vila dostavi darila)
7. dolgo (pod odejo)

čakam

v službi je vsega preveč. in ne morem. ne zmorem. kaj pa vem, bo že... večerni obisk zumbe, ki je končno prišla tudi v to mesto je super. in se veselim naslednjih uric muzike, ki je tako zelo plesna, da ne morem bit pri miru tudi če si jo naštimam bolj potiho medtem ko odpisujem na vprašanja. drugače pa sem malo neučakana za naročeno knjigo. vsak dan gledam kakšen je status naročila. in štejem da mogoče bo pa čez 10 dni prišla, mogoče pa prej... in seveda, všeč mi je ko pridem domov ko je še dan, da se mi tulipani v vazi prijetno zvijajo in vnesejo malo pomladi, ki bi jo takoj zamenjala za ta mraz in veter.