43. teden

1. na (pol pomemben sestanek)
2. večerni (trafalgar)
3. oooh-aaah (kako imam rada london)
4. občutek (da pripadaš)
5. nakupovanje (majhnih oblačil)
6. pod (planinskim poljem)
7. kosilo (blizu italije)

vojaški rovi

sobotno jutro preživim nekaj ur v vojaških rovih. nisem najbolj poslušala zgodovine, samo hoja skozi te rove, nekje pod planinskim poljem  (blizu uniške koliševke) je poseben dogodek. jasno, z opremo sem bolj tako-tako, zato še dobro da drugi priskrbijo svetilke. zanimivo je. po svoje malo strašno, ko prideš na rob koliševke in je pod tabo samo še kakšnih 80 metrov ravne stene. za zgubit se. in jasno pride na misel zgodbica o janku in metki, ko sta z drobtinami označila pot... luštno je bilo. sploh pa tudi za to, ker po štiridnevni odsotnosti izvem veliko novega. včasih se res veliko stvari zgodi ravno takrat ko te ni.

nazaj

sem nazaj iz mesta ki mi je všeč. malo drugače je ko greš z nekom ki je tam prvič in se moraš obnašati kot turist, da vidiš vsaj pet znamenitost. ona je tako navdušena da že dela plane za naprej. sama pa ugotavljam da je lepo iti v muzej kjer je design na enem kupu. in ugotavljam, da so mi nasploh všeč izložbe, ki so polepljene s črkami, napisi, sličicami in podobno... da je en tak čar teh steklenih površin ker so ravno prav transparentne da vidiš v notranjost kjer se ponavadi ponuja kaj dobrega... in privlačen mi je Eros na vrhu fontane sredi mesta. vsakokrat me pritegne. in kljub malo bolj deževnemu vremenu, ta ne pokvari nobenega vzdušja. in zelo rada se vozim v prvem nadstropju avtobusa, da vidim mesto skozi steklo malo drugače.

spet grem tja kjer je lepo

še malo, pa bom on-the-plain za v london. ne znam razložit zakaj mi je to mesto ljubo. toliko ima vsega in toliko se vsak dan spremeni. jeeee, komaj čakam. in si delam plane za ogled razstav in nakup drobnarij. tokrat bo slabše samo vreme.

42. teden

1. rdeča (roža za lepši dan)
2. večer (ki je malo čuden)
3. včasih (se mi zdi da sem odveč)
4. dogodek (in snežen večer)
5. gledališče (in back-stage)
6. nekaj (na pol dolgočasno)
7. spet (razmišljanje po moško)

nove rože

ouje, še vedno se polni moja vaza. in še me to spravlja v dobro voljo. sploh lepo je gledati, kako se prepletajo tanke trave. in včeraj sem ga videla pri delu. ne vem, mogoče je imel malo treme, a rezultat je bil tako prikupen.

snegast dež

gledam kako zmrzujejo kaplje na zunanji strani okna.

izletek

oktober je tak mesec, ko se vsega preveč dogaja in bi zopet rada bila hkrati na več mestih. izberem ponudbo za vikend izlet v kranjsko goro. kjer se počutim odveč zaradi okupacije ulic z italijani s puhovkami in mufkastimi kapucami. a imam tudi lepe spomine, na mojo prvo ljubezen, ki sem jo pred leti srečala ranvo tam. in moja lica so takrat postala tako rdeča, kot je bila rdeča njegova bunda. oba sva se obrnila čez ramo, z nasmeškom. 

41. teden

1. pobarvane (obrvi za kratek čas)
2. tečna (srečanja)
3. popoldan (preživim v polni dvorani)
4. še (en večer z ljudmi)
5. večerjica (in gre vsak po svoje)
6. latte (maccciato v roži na sončku)
7. kranjska (gora)

10 v pol in razmišljanje po moško

povabilo na večerjico skoraj brez razloga je fajn. v kotu smešno opremljene sobice, z vsem potrebnim za ustvarjanje sarajevskega vzdušja se prepustimo čevapom, lepinjam, peskavicam in vsem kar je zraven. o obdarovanju z avstralskim vinom govori še naslendji dan. in o prihajajočem obisku tudi. ne razumem zakaj je treba imeti vse splanirano v naprej, seveda vključno z londonom, parizom in benetkami. ko pa bi sama, najbrž, kakšnih 14 dni vozila ljudi po sloveniji. ker je res lepa. in ko sem že pri tem, se tudi ne morem načuditi razmišljanja po moško: tako drugače bi se vikend odvil če bi se meni zgodilo to, kar se je njemu v dani situaciji. zdaj vikend preživljava vsak zase. če bi bilo po moje, bi že zgodaj vstajala in se skupaj odpeljala na kakšn izlet.

uf, kakšn teden

sploh ni bilo časa. in ne rečem, da ni bilo časa, ker se mi nič ni dalo, samo toliko se je spet nabarao. naenkrat... in zdaj je konec in lažje zadiham (dobesedno). in se čudim nad tem, kako so ljudje različni in vem, da ni lepo tlačiti ljudi v neke stereotipe, samo tukaj enostavno ne gre brez tega. in ugotavljam da tisti stari so vsi zafrknjeni in tečni in ne razumejo ali pa se delajo da ne razumejo, tisti novi pa mirno poslušajo in se ne razburjajo kaj prevč. seveda so mi novi bolj všeč...

dež in seng, pa to...

torej ja, končno nekako normalno vreme za oktober... dež, okej, me pa sneg preseneti. in tistim, ki se sončijo ob atlanstski obali in hodijo po mivki, pošiljam slikice bele trate, pod mojim oknom. slišim da so se včeraj v izoli še kopali v morju. in potem mi je smešno ko po drugi strani govorijo o zimski sezoni in o tem ali postaviti vlečnico ali ne... zadnej dneve se vozim okrog po kraju kjer delam. saj ne rečem, tam na severu je čist lepo, a morm rečt da pride do izraza moja mestnost in ne razumem zakaj si ljudej zidajo hiše res ne-vem-komu-za-ne-vem-kje... enivej, v torek sem dobila  dar rožico in v sredo sem kupila celo vrečo tila :) it makes me happy. 

pozdrav

nikoli nisem in nikoli ne bom štekala tipov, ki ti namesto artikuliranega glasnega pozdrava ko te zagledajo, samo dvignejo obrv... ne štekam, res ne...

39. teden

1. cosmic (storm)
2. jutranje (smehljanje)
3. zaporedje (slabih dogodkov)
4. kupim (fotoaparat, ki je majhen in kjut)
5. supervečer (na supekrojenju in aperolčku)
6. tragtev (ki je samo sedenje ob trti)
7. za (vikend sama s sabo)

samo dve uri

sploh ne rabim veliko, da spet "zaživim". kratek sprehod skozi mesto, kjer pri 21 stopinjah na tromostovju že pečejo kostanj, ki diši vse navzgor po čopovi. greva na slastne sendvičke v dvorni bar in ji predam darilo za rojstni dan. nisem navdušena nad podarjanjem darilnih bonov, samo tu pa res ne vidim izhoda, saj se mi zdi neprimerno kupovati čaj nekomu, ki se na to zelo dobro spozna. potem pa greva na prijetno prireditev anselma, kjer si tudi kupim knjgo superkrojenje in me že sam nakup navdihuje za nadaljnje ustvarjanje. pa še z aperolčkom pričnejo zabavo kar me sploh spravi v dobro voljo. in izbor muzike je odličen in razveselim se, ko mi uspe napraviti svoj bedž na tistih hecnih kovinskih napravica. morda se še vrnem v tisto strao mestno hišo in se naučim narediti še kaj drugega.