frizer

nekaj me daje, da bi imela kakšno novo frizuro. ali pa vsaj da sprobam tisto barvo za lase, sem videla reklamo za nek mousse. se zdi zanimivo. in gledam en videospot  in ima tako lepo zlikane ravne lase, mene pa vsak dež malo nakravžlja. ne maram dežja. ni dobro za obleko. ni dobro za lase. on pa pravi da ima rad dež in si vedno odpoje and the rain falls gently on the town. in nekaj me daje, da bi si kupila kakšna nova oblačila. in da bi kam šla. na izlet. na potep. saj je bilo fino lenarjenje v preteklih dnevih. in hranjenje, hi hi. sem prvič jedla špargljevo rižoto, ki jo je prirpavil. mmmm, dobro. let's make some palns for summer :)

juhica

današnja sreda se mi zdi kot leno nedeljsko jutro. po večeru ko spet preveč razmišljam in v napačen kontekst postavim besede, se posvečam pospravljanju in pranju perila. lepo diši po opranem. od sosedovih vrat pa prihaja vonj po domači juhici. mmmmm. prav nedeljsko je, res.

16. teden

1. ročno (izdelane voščilnice)
2. gledališče (s finimi kostumi)
3. nekaj (pogrešam ?!?!?)
4. sladoled (na vrhniki)
5. klepetanje (in najljubši čevlji)
6. velikonočni (zajtrk netradicionalno)
7. branje (knjige na sončku)

vikend

grem za tri dni stran od interneta. v hrib. in ne bova ribarila. bova pa pekla ribe na žaru, je rekel.

sushi

se lotim kuhanja riža, ki se potem hladi kar dve uri... vsmes pa vse ostalo pripravim in narežem. odlično mi uspe. nisem nek fan teh nori alg... mnogo raje imam navaden sashimi, ampak je kar dobro. tudi ostalim je všeč. in bom še ponovila povabilo. ne glede na prihajajoče praznike - menjam šunko za sushi in hren za wasabi :)

15. teden

1. pizza (ko pride nazaj)
2. prepišem (iz revije)
3. leonidas (naročilo)
4. creative (cities: na lj. gradu)
5. vroča (čoko v sem)
6. pospravljanje (omare)
7. sushi (mi dobro uspe)

vabilčka

tako nanese, da ji predam poročna vabilca. in zdaj ni poti nazaj. that's it. seveda veliko komplicira kar se prstana tiče. in vsega kar gre zraven... pa še rojstni dan ima danes in potem nam njen bodoči mož prinese tri kose torte, ki ni noben prav preveč čokoladen. še dobro da je bila sestra ponovno v bruslju in je prinesla leonidas čokolatine, ki jih ob večernem gledanju filma slastno pojeva.

konferenca

zelo rada grem na kakšno mednarodno konferenco. samo ne maram najbolj coffe break-ov, ko je malo čudno ker nikogar ne poznaš in se potem dam v kakšen kot. okrogla miza je super. tudi gospod, ki velikokrat predava je spet tam. izvem veliko koristnega. in ta gospod ima tak profil, da bi bil idealen za kakšen bronast kip. res. in uvodni govorec reče, da je ljubljana najlepše meste. in verjamem... popoldan pa preživim pri zdravniku. in me priklopijo na inhalator. in me šele to nekako strezni, da imam zaresne težave. ki jih zdaj lajšam z zaresnimi zdravili.

tips

nasveti iz revije ne delujejo. napišem nekaj, kar pravijo da je najbolj direktno in da deluje na vsakega... pa me še cel popoldan zafrkava. kako to, da pričakujemo določene odgovore pa se potem jezimo ker je odgovor čisto drugačen. in imam cel scenarij, kako se stvar odvije... woooh, sexy... on pa utrujen zaspi. jaz pa gledam tv. res mi ni jasno kam je šla vsa začetka želja po objemih in dotikih. pri meni je še ostala... pri  njemu pa kot da to ni več važno. no, hočem rečt da so kakšni nasveti v revijah tako prismuknjeni, ali pa tako enostavni. me večinoma spravljajo v smeh. po drugi strani pa podrejo eno oviro, če jo imam, da posmislim da je to vse normalno. in da si upam več. upati si več se mi zdi pomembno. da veš koliko zmoreš. da ti nič ni preveč odveč...

sanjarim

sanjarim o konfetih... confetti. iiiiiii. ker bi pomenilo da se bo zgodila kakšna fina zabava. ali pa jo moram zorganizirati sama. poletna vrtna zabava. s konfeti. in kar je še tega... sounds good. samo preverim še, kdaj ima kdo čas ;)

14. teden

1. dobra (muzika na aerobiki)
2. srečanje (in pogovori o poroki)
3. predvidljiva (sva postala?)
4. punce (v murski soboti)
5. naporen (dan)
6. prijeten (izlet in večerjica)
7. poležavanje (in razvajanje s čokolado)

benetke

kako je lepo. in ravno prav vroče. smešno mi je, da so (najbrž angleške) turistke v natikačih in poletnih oblekicah brez naramnic. doževa palača se lepo sveti v soncu in ob robu lesenega pomola prav zadiši po morju. razstava stekla je lepa z več kot tristo eksponati, tako zapišejo v brošuri, in napeljuje na obisk murana. gondoljerji imajo veliko dela. zdi se mi, da so pravi samo tisti, s črtastimi majicami in slamnatim klobukom z rdečim trakom. hitro mine čas. izložbe imajo spet zanimive, pisane. enostavnih oblek, ki delujejo prcej fino. in so drage. nadaljevanje dneva z večerom prinese skupno kuhanje večerje. počutim se prav zanič in težko diham, najbrž prehlad in še kakšna alergija zraven. a se imam prav okej. veliko se smejimo. on je prav zgovoren. zjutraj pa gre. jaz pa spim do dveh popoldne. in zdaj poslušam adele... baby i can take a lot cause i love everything you got though your kisses fill me...  

deset

heh, kako lepo, res, da mi nosi rože. in kako lepo, da reče da mi ima za povedat nekaj groznega: pa sploh ni grozno. prav lepo. in se smejim do ušes.

šest

današnji dan mi je všeč. sicer se slabo začne ker mi zdravnica reče da ali imam pljučnico ali pa sem pod stresom in naj pomislim če je za mano nporen teden... hm, jap, lahko bi rekli. a zato tudi grem iz službe takoj ko je možno. in se doma založim s čokolatini, ki jih niti ne maram. in berem stare cosmopolitane in še ene druge angleške revije. štejem rože, ki jih je nazadnje prinesel šest, pa paravi da brez razloga. včerajšnji izlet v mursko soboto se zaključi brez nakupa. pač še nisem v tistem momentu, ko bi se lahko počutila udobno v neudobnih obačilih (mislim na "reklce", al kaj so že - jopiči, jakne...). in sprašujem se kdaj nekdo ali neka zveza postane resna in predvidljiva? in posebej vesela sem danes, ker sem oddala v tisk vabila za poroko, ki se bo zgodila sredi poletja.

pogledi

včasih si želim, da bi bila televizor ali računalnik, da bi me nekdo malo predolgo gledal. vsak večer.

vreme

a je preveč če hočeš bit z nekom za vikend, ker je to pač eden redkih dni, ko ne dela pa še lepo vreme se napoveduje. a izpade tako, kot da me hoče malo izključit, čeprav reče da je mislil da bi meno malo pasalo biti sama. se hoče kar sam odpravit. malo zatrmoglavim in mi tekom dneva sporoči, da najbolje da greva skupaj. in kar zaživi kot en otrok, ko vstopa v tisto hišo. in se imava prav lepo. pozno vstaneva, imava odličen zajtrk, potem se malo nastavljam sončku, greva na sprehod in nama po dveh urah celo uspe spečt čevape. potem gledava en VCR film. in se počutim ko iz kakšnega romantičnega filma. rabim samo bližino.

13. teden

1. kolesarim (v zaprtem prostoru)
2. soline (so fine)
3. kuhanje (z mojstrom)
4. predavanje (je koristno)
5. ribice (pred ribarnico)
6. eno (leto ima maša)
7. vikend (pozno vstajanje in ćevapi)

eno leto

toliko je stara maša. in ji zavidam, ker dobi ogromno daril. in krasno roza torto.
za mami pa prinesem lepe ranunule.
in sama dobim preveč dišeče narcise s tistimi hijacintami (al-kaj-že-so).

razlog za smeh

so rože. tulipani. lepi. rdeči. žareči. ob večerni luni, ki sveti skozi okno.