ustvarjalni vikend

v spominu mi ostanejo papirnati okraski, kot ene lanterne... in slučajno v istem času gledam delo in dom in je podobna stvar tudi tam. sama jo kar poenostavim in se izognem kovinski žici in nekemu tulčku. komaj čakam, da postavim smrekico, ampak bom še malo počakala, ker november brez snega še ne klikče po tem. mislim tudi, da v trgovinah malo pretiravajo. čeprav v kakšnih malo premalo, saj izgedajo okrasitve prav žalostne. no, in bom obesila moje nove papirante okraske enkrat sredi decembra. mislim da bo perfektno. in že planiram prvo prednovoletno zabavo. in za vde tudi že vem kdaj sta. in upam da se ena izvede tudi letos. in mi prav diši kuhano vino. evo, že gledam recepte kako se ga skuha.

komunikacija v muzeju

tega se naučimo danes. stvar je v tem, da povezuješ stvari. in res se je težko na kratko predstviti na način, da bi si vsi zapomnili kdo in kaj si. hm? bomš še malo razmišljala o tem.

45. teden

1. ogledala (na aerobiki sovražim)
2. ulične (skrivnosti)
3. klepetaje (dolgo traja)
4. martinovo (kosilo z račko)
5. little (talks)
6. pletenje (na roke)
7. šivanje (in samopovabilo na kosilo)

muzika

tako lepa pesem se mi zdi. lahko bi trajala dlje.

pletenje

sobota je dan za točno take stvari. oloop in mao/bio23 in roglab. pletemo na roke v steklenem kontejnerju ob ljubljanici, na toplih lesenih rexih in obdane z metri jerseya. navdušena sem. zelo. prijazen dan je.

oblikovalski kotički mesta

na zadnejm sprehodu skozi mesto si ogledamo piranske soline, nit niti, squat in zlato runo. ob koncu mi je žal, da mi že dvakrat prej ni uspelo izkoristiti ogledov. v piranskih solinah izvemo polno drobnarij in je kar neverjetno da je že deset let uspešen produkt. dopolnili so ga s črno belimi fotografijami ker je vedno več stvari pa da se ločijo med sabo. in znak solin je baje kopija neke stare štampiljke. in rdeča brva je bila malo revolucionarna, ker so vsi pričakovlai kaj bolj modrega. v niti niti nam pove, kako nastajajo oblačila, kakšno barvo za stene so izbrali in kako je ob kavi na prtičku nastal znak. smešno je, ker pravi, da ima strašno rada barve, visijo pa sama temna oblačila (pravi da kot rezultat fashion weeka). najbolj me navduši obisk squat trgovince/galerije. navdušim se nad še kar preprostimi kroji in barvnimi kombinacijami. podpiram mlade oblikovalce. in všeč mi je, ko pove da so ji všeč antwerpenski. tudi pri meni imajo belgijci eno posebno oznako navdušenja. no, pri zlatarju, restavratorju in vse v zvez s tem pa mi je malo smešen tisti črni ptič ki leta nad glavami in tako starinske stvari mi pač niso blizu. a lep sprehod je bil. pridem še kdaj.

44. teden

1. novoletno (darilo en mesec prezgodaj)
2. žalostni (pogovori)
3. dolenjski (konec države)
4. novembrsko (vzdušje)
5. ajda (in lavanda)
6. svileni (oblaki)
7. obiski (in fake cake)

drugi del pošte

no, pa sem mislila, da kitajska pošta ne ve kje je slovenija. ampak me zopet čaka listek v nabiralniku in na pošti naročen papir. končno se bom znebila za zavijanje tisteg rdeče belega papirja iz ikeje, v katerega pomoje že vsi dobivajo zavita darila zadnjih pet let... vesela sem.

pobeg iz mesta

mogoče pa je tam tudi sneg. in bo prijetno posedeti v hiški z novo prižgano pečjo. in mogoče bo mastno kosilo v redu. in mogoče se mu bo dalo igrati remi, bom vzela karte s sabo.

rožice

obe rožici me presenetita. in sem ju vesela. ena je od mire. ena je od njega.
poslikam ju od blizu v sredinem prazničnem jutru.

roza škatla

zavito darilo. baje, da že za novo leto... hm?

43. teden

1. gledališče (se prileže)
2. srečanje (ob tortah)
3. ideje (za masking tape)
4. muzej (je poln zgodb)
5. pospravljanje (stanovanja)
6. pogovor (v luštni trgovinici)
7. ura (se premakne)

zima

ko se menjajo sezone, se menjajo trgovine. imena ostajajo enaka, pripravljajo se na preureditev - tako flat kot lush. po poletnem obdobju se zopet znajdem na kosilu na sushiju. in v mrzlem dnevu se čudim, da je pravzaprav kar veliko ljudi zunaj.in ob dežju pomislim da bi bilo fino imeti plastične škornje. in eni, od petih sprobanih so mi celo všče, samo prevelika številka.

obletnice in novi ljudje

meni se zdi, da je danes deset let od moje diplome. uf, kam je šel ta čas. in koliko se je v resnici zgodilo.

predavanja ob dveh so mi sploh super in izvem veliko o arheologiji mesta zadnjih nekaj let.

popoldan pa imam zmenek z novimi ljudmi in mi je zanimivo, kakšen vtis pustimo. verjetno vsak sebe dojema na določen način in se vidi po svoje. zato mi je všeč, ko reče da že dolgo ni imela nobenega, ki bi bil pretirano navdušen nad kakšno stvarjo in da so vsi pretežno zamorjeni. ampak pač ob pogovorih o hokeju postanem zares srečna, zaradi vseh lepih spominov in preživetih ur v mrzli dvorani.

dan pa zaključim z obsikom male maše, ki je prav prikupna. in se vse tri punce posladkamo ob kakavčku in spenjenemu mleku ter sveže pečenih brownijih.

torek

zjutraj se naposlušam muzike od ellie in res se zdi, da se lahko zgodi karkoli. popoldan se ob veselem kramljanju ob tortah zavleče. in ponovno obujanje spominov in planiranje za v naprej. in spravljanje zahvalnic v kuvertice. in gledanje poročnih fotografij. lepo je bilo. tudi v parku. prav prijetno se imam in vesela sem, da si je vzela čas in prišla na obisk.

medtem ko se z drugimi samo slišim po telefonu in nimao za povedati tako lepih reči. še kar dobro prenaša slabe novice in me prosi če bom šla z njo probavati lasulje.

ponedeljek

dan se začne s hitrostjo dogodkov, kot da nič ne more počakati na jutri. vmes na pošti dvignem prispeli paketek in se razveselim materiala. take kjut nlepkice so, ki so razrezane na tanke trakove in kao post-it listi s punčkami... ne vem sicer če je primerno, da pomembne službene odloke okrasim z nasmejanimi punčkami. ampak mi je vse tako zelo všeč. saj na to pošto sem čakala tri tedne, pa nekaj manjka... mislim pa si, ker so stvari iz kitajske in vse kar imam me res res res prav razveseli bom tudi odmislila tiste tri kose papirja, ki jih ni.

42. teden

1. ideje (za novo leto)
2. nova (imena za iste hotele)
3. torta (s smešnim napisom)
4. dan (poln informacij)
5. velenje (eni v rudniku eni na čokoladi)
6. gospodinjsi (dan)
7. obiski (kosilo in kava s sladico)

orhideja

dobim od enega drugega cvetličarja rožo. in ne vem kdo jo je bolj vesel...

velenje

v velenje grem na vročo čokoado, eni pa v rudnik. ne vem kdo se ima bolje. v moji družbi fino poklepetamo, v njegovi pa so hipnotizirani od neke industriske glasbe.

muzej

jah, zdaj sem del študijske skupine: muzej od blizu. in v enem dnevu nadoknadim ogled razstave in arheoloških parkov. to so vsebine, ki jih z velikimi ušesi poslušam. in zabeležim. in delim naprej. toliko zanimivega se skriva za vrati muzeja in v ostankih tiste emonske hiše. tako lep dan imam zaradi tega, da se neizmerno veselim naslednjega srečanja.

mesec obikovanja

rada grem pogledat dogodke v okviru meseca oblikovanja in rada grem poslušat predavanja. časovno mi je uspelo ujeti finsko izkušnjo in me helsinki prav navdušijo. in velikokrat omenijo marimekko - in je hecno, ko rečem to na glas zveni narobe, ko pa si ponavljam v glavi pa izgovarjam prav... na take dogodke vedno pozabim vzeti fotoaparat, kar je po svoje okej, ker sem si potem primorana zapomniti stvari ki so mi bile res všeč. aja, fotoaparat na mobitelu pa ni delal ker je bila baterija skoraj prazna in potem se nič ne da... o finski izkušnji je bistvo, da moraš "put design to use" in všeč mi je koncept the font walk in kamppi chapel of silence.

novo leto

preseneti me z idejo o novoletnem preživljanju dni (in noči) v nemčiji. nič nimam proti ponovnemu ogledu munchna. in rezervacije za hotel se še da dobiti. sem pa prepričana da če bi bila topla zima bi se zgodba končala v istem kraju v kakšnem kampu ... ha ha, si ne znam predstavljat, kako bi bila oba zavita v tri plasti puhovk in kape in šale.

in zanimivih napisov

mesto zanimivih fasad...

...in množice ljudi, ki jim uspe strpnost in umirjeno čakanje v dolgih vrstah. še kakšen dan več bi bil okej.

 

41. teden

1. chck-in (letalo)
2. narejene (fotografije)
3. nakup (robčkov po dolgem času)
4. odhod (v trst in na letalo)
5. zbudim (se v angliji)
6. turističen  (ogled mesta)
7. obujanje (spominov ob fotografijah)

40. teden

1. gibanje (ob polsedmih)
2. plan (za kavo)
3. dolga (razpravljanja)
4. prvič (muzej od blizu)
5. zahvalne (voščilnice - al kako bi prevedli thank you notes)
6. odprte hiše (opera in noa rdeča šminka)
7. praznovanje (in značilni browniji)

OHS

odprte hiše slovenije izkoristim za ogled notranjosti operne hiše. veliko nas je ki nas to zanima in zato se morda izgubi čar pripovedovanja. najprej nas pljejo v sobo za vaje orkestra, kjer je občutek, kot da so ravno odšli... potem pa po hodniku pridemo na oder in gledamo sedeže pred nami. fino je. in z gospo v frizerskem/maska salonu malo klepetava. na mizi ima razgrnjeno perje za igro labodje jezero. pravi da so take prostore rabili, da pa ima vseeno malo nostalgije po prejšji hiši. lepa je ta opera. in upam da bova s sestro obudili tradicijo ogleda predstav v decembru.

darilčka

vem da imam rada, če me v nabiralniku čaka kakšna pošta. ne navadna bela kuverta, ampak taka, ki nakazuje, da je v njej še kaj... zato se odločim razveseliti punce in jim pripravim mala darilčka. se mi zdi da je treba tako malo, da komu izvabiš nasmeh...
no, pa še dobro tetko se grem, in za maško kupim 3 majčke. potem pa še eno majčko za punčko iz sosednje ulice.

jesen v hiši

takole je v kuhinji. in njegove jurčkove rižote so super dobre. in iz potepa po mestu nekaj kostanjev pristane v mojem žepu.

udeležba na tečajih

v bistvu ni tečaj. ampak študijska skupina. namenjena študentom. jaz pa to več nisem. in ko jih gledam se mi zdi, da veliko bolj vejo kaj hočejo in kakšna imajo pričakovanja. bolj znajo artikulirati želje. drugo pa je to navdušenje in pozitivna energija in ambient tega muzeja, ki me oh in sploh navdušuje. in komaj čakam na naslednja srečanja in odkrivanje zgodb preteklosti. tako sem vesela sama zase, potem pa ne najdem sogovornikov ki bi bili enako navdušeni zame.
in zmenek po dolgem času, da naprej splanirava kaj si bomo ogledovale že naslednji teden, v mestu kjer še nismeebila, je okej. in kramljanje ob poznem kosilu čisto super, ne razumem pa zakaj je bolje vztrajati v slabi zvezi kot sploh ne imeti zveze (upam da na to nikoli ne dobim odgovora)... to so najbrž kakšne analitične zadeve in nagon da rabiš imet nekoga, neko navidezno odvisnost za čas ko bi kaj lahko šlo narobe. i don't know. želim, da bi našla nekoga ta pravega.

tako je

pri vseh stvareh... it’s taking longer than i planned.
se zdi, da se moram navadit, da nič ni takoj in zdaj. da vse vzame nek čas. veliiiiko časa. in še potem ni nujno da se kaj zgodi. in to me živcira. in ne maram tega občutka, da si "stuck" v neki zgodbi....

39. teden

1. gre (po svoje)
2. nalepkice (za mami)
3. zmigaj (se, si rečem!)
4. na (nek način poseben dan v službi)
5. pričakovanih (čestitk ni veliko)
6. bio23 (povabi na sprehod)
7. pikasta (torta)

ambient

mislim da imam novo najljubšo revijo. všeč mi je vse. popoldan v družbi besedil hitro mine. in se nasmiham ob določenih zapisih, ker točno tako mislim sama...
- kič
- 3:4

38. teden

1. kramljanje (z odvetnicami in tistimi, ki to morda še bodo)
2. kapučino (z nutello)
3. muhasto (vreme)
4. sostanovalec (že 2 leti)
5. crafty (paper & ribbons)
6. nakup (xx metrov blaga)
7. mesto (pike nogavičke)

velenje ali srečno!

vikend je bil za vse okuse. malo klepetanja v novo opremljenem stanovanju, ki je samo zase čisto lepo in urejeno in bi ahko bilo v kakšni provansalski reviji... a sama ne bi imela takih stvari. ja, starinski telefon mi je bil zelo všeč in ja, vem da ga lahko najdem v trstu, pa še zelene barve je tam... sledil je ogled razstave, ki je nismo vsi razumeli. in poleg tega še polno podatkov o tem, kako kopljejo premog. tudi posedanje ob jezeru mi je bilo všeč. in klepetanje za leseno mizo.

čas dogodkov

eno tako obdobje je, ko se povsod nekaj dogaja. in časa je premalo zorganizirati odhode sem in tja... dobro bom premislila kaj me bolj zanima in si bom splanirala vikende za najboljše stvari.

mesto

teden izkoristim za skok v mestu, kljub vsem časovnim preprekam in planom v službi. prijeten sprehod in capuccino z nutello. tako se ne morem navaditi, da ne sem lešnikov zaradi alergije... skoz mislim na nutello pa pozabljam, da je ne smem. pustim prstni odtis pred hišo eu parlamenta. in odhitim nazaj na ogodek.

37. teden

1. dve (leti od čudnih ogodkov)
2. seminar (v hiši lesenih interierjev)
3. irija (mi je všeč v dežju)
4. celje (in center nasproti sejmišča)
5. držim (pesti za druge)
6. šoping (za volneni šal)
7. večerna (proslava)

trst

po dolgem času se odpraviva v trst. temperature so tope. morje je modro. topli veter razpiha lase. bolšji sejem imajo vsako tretjo nedeljo. najbolj mi je všeč zeleni telefobn, vse ostalo pa je šara. uživam zopet ob moji dozi aperola. in čevji v bati so obupni.

srečen dan

to me strašno razveseli. sprehod čez mesto. in premišljeni nakupi. važna sem s šalom za zimo. tako je lep. in tako so fine trgovine v tistem delu mesta. potem kupim kavo, ki jo sveže zmeljejo in mi ob vsakem koraku diši iz torbe. mmm, prijetno dopoldne je, ki obeta lep večer.

ljubljana

saj večkrat rečem, da je ljubljana najlepše mesto. in danes sem na eni drugi strani reke. in je prijetno hladna senca. in vodnjak na koncu trga me spominja na povečano stojalo za muffine. in potem se vsi smejimo moji prijavi. in se vsi spogledujemo čez mizo ob prijetnm kosilu.

36. teden

1. sveži (paradižniki z vrta)
2. glasba (lonely boy)
3. fini (sestanki)
4. denarnička (iz svile v pošti)
5. imenitna (ideja za potovanje)
6. grad (nad ljubljano)
7. odpovedana (srečanja)

imenitna ideja

res nimam nič proti, če bi kam šla. in ideja za angleški birmingham mi je precej všeč. no tako obdobje je, da mi manjka potovanje, nek tisti feeling planiranja, načrtovanja, pakiranja, razmišljanja, iskanja what-to-see. in bom zelo vesela, če uspe tale oktobrska ideja.

male stvari

drži, da male stvari najbolj razveselijo (hm, no, razen če gre za kakšen del moškega)... in sem res strašno vesela denarničke. pa še tako lepo je zapakirana. res mi to polepša dan in res sem hvaležna, da je ana hribar tako ustvarjalna.

roza

ugotovi, da mi je roza barva všeč. in to se takoj pozna v moji vazi :)

obiski

teden se je začel z obiski. ob kavi in super kul torti posedimo zunaj. večer je prav prijeten. tako se zdi, da se po burnem dnevu stvari umirijo. tudi torek je namenjen obiskovanju. in se prav napijem ledene kave. čas hitro mine.

knjige

všeč mi je, ker lahko vzamem s sabo kup knjig in revij in jih brez slabe vesti prebiram.

35. teden

1. novi (ikea katalog)
2. pošt (v nabiralniku)
3. pogovori (kar tako)
4. knjižnica (pod krošnjami)
5. govorice (ki jih ne opazim)
6. fensišmensi (denarnička)
7. super (kosilo)

september

sobotni dan je še kar brezvezen. prvi septemebr je bil vedo znanilec novega začetka. kot en oblak v zraku, za katerega se zdi, da prinaša spremembe. mene na ta dan razveseli samo novo izdelana denarnička, ki si jo hitro naročim.

ulični pogovori

ouje, poletje gre h koncu in knjižnica pod krošnjami tudi. udeležim se še zadnjega predavanja z niko zupanc. navduši me bolj, kot nejno delo. in ji pritrjujem, ko pravi, da se je potrebno nanašati na intuicijo in da si včasih v svetu oblikovanja sam. dogodek v mestu izkoritim še za zapoznelo povabilo na torte za rojstni dan, ki mi v tistem delu mesta sploh niso všeč. in večerno branje pesmi me malo živcira in malo mi gre na smeh. predin mi nikoli ni bil blizu, ne rečem pa, da nima fajn besedil.

love vs. design

tako na splošno imam rada delo, ki ga delam v službi. v nekem paralelnem svetu pa se vidim, da bi prav uživala ob izdelovanju raznih vabilčk. love vs. design mi ima super kjut zadevice za poroke in izkoristim naročilo vzorčkov. meni je en tak poseben čar držati v rokah tiskane zadeve. kaj pa vem, dišijo, oprijemljive so. meni elektronska vabila/voščila niso v redu. že sploh ta čar, da te v nabiralniku čaka kuverta, ki jo počasi in z veseljem odpreš... mislim sicer, da se mi nobena poroka ne obeta v bodoče, a vseeno bom imela prejeta vabilčka z veseljem nekje pri roki. you never know...

to sem naredila

kako veliko idej zbranih na enem mestu. ob listanju knjige me kar ima, da bi se lotila še kakšnega projekta. zapestnice, so mi še kar uspele, se mi zdi. tole je torej zelo uporabna stran / knjiga .

34. teden

1. ledena (kava)
2. rišem (vrt)
3. steamy (ozačje)
4. skutina ("wannabe" torta)
5. mini (foto album)
6. dopoldanska (šivalnica povštrov)
7. dolga (lena jutra)

slaščice v posodi ali no-bake lemon cheesecake

kaj narediti, ko dobiš sicer napovedane obiske, pa nimaš veliko časa in v kuhinji nimaš pečice. seveda, najlažje je narediti tako torto brez pečenja in tega sem se lotila. ker pa posledično ker nimam pečice, tudi nimam tistih ovalnih posod za testo kamor bi sestavine lahko sestavljala, imam pa cel kup kozarcev, je bila odločitev jasna - torta brez pečenja v kozarcih. pa še nobel zgleda.

skratka, rabiš samo cca 340 gr piškotov (sama sem kupila polnozrnate gran cereali) + ki jih preliješ s 75 gr stopljenega masla + dodaš 75 gr rjavega sladkorja (sama sem raje dala 3 žlice medu). piškote zdrobiš (ob pomanjkanju pripomočkov za peko, sem jih natresla v veliko posodo in s kozarcem drobila, rečejo sicer da jih vržeš v vrečo in mečeš ob pult, samo se mi je že zgodilo, da se je vreča preluknjala in potem so bili piškoti vemo kje). za peno pa sem vzela 500 gr maskarpone + sok ene in pol limone + 500 ml stepene smetne + 75 gr sladkorja (sama sem dala brez sladkorja). pri limoninem soku pa gre bolj za odločitev po okusu. ostalo mi je še nekaj jedilne barve, tako sem polovicoo te pene pobarva, drugo polovico pa ne. in tako sem razveselila obiske...

bazilika

ne morem rečt da mi bazilika najbolj diši. ker pač to ne drži in mislim da zmaga sivka. ampak, enivej, pest bazilike imam in jo sušim in stanovanje prijetno diši. in mami mi je z vrta prinesla še nekaj, pa ne vem kaj točno je... proglasila sem za origano.

33. teden

1. naročim (knjigo ps. i made this)
2. barvam (steklenice)
3. malo (modnega sveta)
4. čudoviti (nohti in lak barve zmrznjenih borovnic)
5. razprodaje (in srečni nakupi)
6. italijanske (ceste so še bolj gnečaste)
7. spet (za šivalnim strojem)

avtomobili in razprodaje

ne maram opravkov, ki vključujejo avto. menjavo gum in tehnični pregled vedno raje prepustim komu drugemu. ker pa je tako vroče in klima ni najbolje delala sem se zmenila za popravilo klime. in mislim da so me prinesli okrog. ja, saj klima zdaj fino dela, samo me prav zanima če vsem toliko zaračunajo za menjavo... vmesni čas preživim v bližnji trgovini in si privoščim super kosilo ki mu na kocu sledi  še čokoladni mousse. in malo zapravljam za malo princesko, tako da bo imela prav lepe hlače za v vrtec. sobota je prav tako namenjena razprodajam. včasih sem prav neodločna. probam eno oblekco, v kateri se dobro počutim in se mi zdi da dobro izgledam, pa je ne kupim, zdaj pa si jo zamišljam kam vse bi jo lahko nosila... oh, res sem hecna, včasih bi rabila nekoga zraven pri pomerjanju oblačil, ki bi rekel ja ali ne, pa še rečt ne bi bilo treba nič, samo prikimavanje ali odkimavanje bi zaleglo. 

usnje

praznični dan preživim po svoje. na tečaju šivanja usnja, kjer izdelamo torbo. prav všeč mi je. in z novo torbo grem potem na pijačo in prigrizek v mesto ob ljubljanico. in imam najlepši pogled - na stolp ljubljanskega gradu. lep sproščen večer. z novo torbo :)

knjige in vaze

jaz mislim da je poletje čas za knjige. branje. in naročanje. še čisto malo imam za prebrati do konca ene knjige, v vrsti pa že čaka šminkasta džungla. meni se zdi da sm gledala par delov nadaljevanke in  bistvu me je vedno zanimalo kako končajo victory in wendy in nico.ko pa sem se lotila ene male olepšave prav lepih stekleic španskega vina, pa me me je premamil opis knjige p.s. i made this iz katere sem pobrala navodila za preobrazbo steklenic v projektič vaz iz porcelana. super všeč mi je.

kamni so lepi

ma res ne poznam veliko punc, ki ne bi na obali polni kamenčkov, vsaj kakšnega pobasale za v torbo za domov.... vedno pridejo prav, za zavijati kakšna darila ali pa imajo tako popolno obliko da kar ne moreš verjeti. ali pa se ti zdi, da kamen zgleda kot srček, ki ga zvečer podariš nekomu...

31. teden

1. nazaj (v službo)
2. cosmopolitan (nasveti)
3. poletje (na balkonu)
4. film (pod zvezdami)
5. močen (mojito, dvakrat)
6. morje (pod klifi)
7. kosilo (na gorenjskem)

poletje

zame je poletje lahko zabavno tudi v naslanjaču na balkonu. si pripravim super ohlajeno vodo z limeto in vzamem knjigo, ki nekje na polovici postaja bolj zanimiva in vzamem še lak za nohte. sprašujem se ali imajo v podjetjih, kjer ustvarjajo lake za nohte najete prav posebne ljudi, da si zmišljujejo imena. moji barvi je namreč ime: kiss of a mermaid. in potem pomislim ali bi mi bilo lepše kje drugje? sem take sorte, da sem rada v kakšnih kamnitih mestecih, med ohlajenimi ulicami, figovimi drevesi in neskončnimi pogledi na morje. in mogoče me kakšen vikend to še čaka.

30. teden

1. washi (selotejpki)
2. razdelim (darila)
3. dan (s polno zmenki)
4. kavica (ob dvanajsti)
5. šivam (povštrčke za mašo)
6. vroče (benetke)
7. čas (za dober dizajn)

počitnice

lepo sem se iela. ravno prav modernosti in zgodovine.  

29. teden

1. holiday (with my man)
2. zabavno (šotorjenje)
3. lebkuchen (yum yum)
4. tradicionalno (pivo)
5. nočni (ogled mesta)
6. schneballen (so odlične)
7. ožnja (ki pomirja)

28. teden

1. ne (maram podaljševanja registracije)
2. nalepke (od moo)
3. odposlana (vabila za vrtno zabavo)
4. aritektura (mesta: motovi)
5. klepetanje (po telefonu)
6. ena (taka zabava pred hišo z muziko in mojitom)
7. pakiranje (in planiranje)

prijetne reči

danes sem končala še drugi del obveznosti poroke. poslala sem vabila za avgustovsko vrtno zabavo. pretekli vikend je bil en sam vir pozitivne energije. tako prijetno, sproščeno in zabavno, da bi bilo kar fino ponoviti večkrat na leto. potem imam zadnje čase neke napade ustvarjalnosti in posledično zapravljanja za drobne stvari. kupila sem rezalnik za kroge, neke posbne svinčnike za zakovice (eyelet je po angleško, kar googletranslate prevede kot zanka) za papir. me je čudno gledala prodajalka in mi ponujala take zakovice za blago in kavbojke, potem pa sva se le sporazumeli. in ker sem že bila v trgovini z metrskim blagom vprašam če imajo til, pa me zopet čudno pogleda in odgovri tega pa ne držimo. to se mi zdi tak odgovor iz osemdesetih let, pa tudi njena frizura je bila iz tam nekje. včeraj sem se udeležila spreohda, ki ga je organiziral mao, od špice do mesarskega mosta. fino je bilo. razen ene gospe, ki je imela vsakokrat kaj za povedati. negativnega. mislim, halo. če že ima pripombe naj se obrne na mesto kjer jih zbirajo, ne pa da je od aritekta izvabljala prazne nasmeške. včasih ljudje res ne razlikujejo med ogledom mesta in pritožvanjem. takole, zdaj pa grem počai pakirat za naslednje dni. odhajam v šotor in nemčijo.baje bo zelo romantično, če ne drugega vsaj kraji kamor grem.