izlet

na dober izlet se je treba najprej peljati. in si spet ogledamo soline. ki so malo drugačne ob času, ko se sol še ne pobira. in si spet privoščim solni piling lepe vide. in je prijetno toplo. prvič nimam oblečenega zimskega plašča. kosilo nas malo razočara in ribič nima prijazne postrežbe. gostilna pa taka kot v časih ko smo hodili še v jugoslavijo na morje, pa so imeli teraso pobarvano z neko zeleno barvo... whatever. sprehod do svetilnika s sladoledom v roki je okej. in na poti ogromno narisanih rib. ene so smešno žalostne. ene so samo smešne. sledi še igranje bowlinga, kjer se šele po dveh urah zagrejem. fino je igrati bowling. če ravno ne bi na desni strani igrali sami profesionalci in ti zbijali občutek, da ti gre še kar dobro. zvečer pa še ogled nogometa. mi je kar všeč rezultat. irci so kul.

12. teden

1. manic (monday)
2. prijeten (večer)
3. spakirano (v glavi)
4. londonska (italijanska hrana)
5. joži (jamamoto: se izgovori)
6. vožnja (s tubo in veselje ob srečanju)
7. kosilo (ob posebni priložnosti)

anglija

res sem uživala. tale london mi je zmeraj všeč. tudi če sem imela  (pre)malo časa. in sem bila zvečer zmatrana in sem komaj čakala mehko penasto posteljo. ko ena kraljična sem se počutila pod tisto odejo. no, ogledala sem si tisto kar sem imela v planu. in sem bila prvič v šestem nadstropju tiste hiše, kjer je vrtoglav pogled navzdol. y me še bolj navduši. ulice me požirajo vase. sem del gneče na stopnicah. z nakupovalnimi vrečami se prerivam iz trgovine v trgovino. vse po spisku nakupim za druge. sebi privoščim en lep zelen šal, ki me kasneje strašno srbi in se izjaže da je volnen. joj, kolikokrat sem si že rekla da moram najprej prebrati nalepke z materiali, da potem ni problemov. ugotovim tudi, da tistih piškotov ne prodajajo več v tisti trgovini. enitajm bi šla v ta london. res, enitajm! in  znova me navduši angleška prijaznost. ki je pomalem nalezljiva. za kakšen dan.

sreda sredasta

ne maram današnjega dneva. spet toliko slabe volje. slabih odločitev. telefonskih pogovorov, ki jim zgubim rdečo nit. in prikimavanj. in odobravanj. in skrb kaj bo. in ko udari resničnost in se kaže minus na računu. ker imaš plane da bi se imel lepo pa bo to malo težje. in muči me že 3 dni to, da nekdo hodi spat ob enih ali treh. in je že prevroče. in ko imam stvari spakiranje v glavi, samo še ne vem ali vzamem roza ali rumeno toaletno torbico. in se neznosno veselim londonskih ulic. spi se mi pred računalnikom. a ne morem kar zapreti vrat in obesiti listka 'pridem takoj'. i wish i could. in bi šla. malo ležat v naročje, če ga to ne bi prevč motilo.

11. teden

1. darilo (za mašo)
2. zaljubljena (spet)
3. se (ne splača sekirat)
4. super (predavanje)
5. mestni (sprehod in vse ostal)
6. ribja (večerjica)
7. trst (s sončkom)

swing

kot da bi se ustavil čas, oziroma da bi se jaz ustavila v času ali kako naj rečem, kot da je čas preteklosti prišel sem, pa se je tukaj malo ustavil... skratka, swing oblačila in sploh cel slog mi je strašno všeč. morda zaradi rdeče šminke, velikih, rož, srčkanih čevljev in kril z visokimi pasovi. in predavanje, preden so se sproščeno razvrstili plesalci po lesenem podnu, je bilo super fajn. veliko zgodb in/iz zgodovine. in si privoščim en martini. in gledam v navite kodre in nasmehe. in sem v super družbi kjer se pretežno smejimo. lep uvodni večer lssf-ja. jaz ne plešem. najbrž bi, če bi bil ples v naprej predviden, toliko in toliko korakov sem, tja... pri swingu pa slediš plesalcu. se mi zdi pretežko. čeprav na lesenem podnu, vse zgleda tako simple, kot da točno vejo, kaj delajo.

ljubezen je hecna reč

ma ne vem, a je to sploh možno. zdi se mi, kot da se na novo zaljubljam. ga gledam tako, odsotno, z mislimi med oblaki in take stvari. tako fin se mi zdi. tako bi rada da bi tudi on rad da greva zgodaj spat. in kot da ne rabim besed. jih izreče namesto mene. ♥

10. teden

1. aerobike (se ne udeležim)
2. tulipančki (so res najlepši)
3. toplejši (dnevi)
4. chocolate (od amy kuney)
5. zeleni (žabon z našobljenimi ustnicami)
6. sejem (dom in sashimi)
7. nekaj (mora bit v zraku)

spužva

ja, včasih si grem na živce, ker me brez nekega jasnega razloga vse spravlja v jok.sploh ni treba veliko. neka beseda. neka slika. nek gib. in se že cmerim. in še in še. in ne neham. in ko nheam. spet znova. res ne vem kaj mi je. pomlad?

osmimarec

res se nasmejim vsakič ko pogledam rdečo vazo in tokrat rdeče tulipane v njej. in zvita vrba lepo paše zraven.

busy bee

ne-ver-je-tno. tok enih stvari, v službi seveda, da potem nimam nobene volje kaj napisat in sploh še doma prižigat kompjuter. pust in osmi marec sta  mimo. ne enemu ne drugemu nikoli nisem posvečala pretirane pozornosti. a dobila in pojedla sem tri mastne flancate. in dobila sem tri tulipane. pa en služben nagelj, ki sem kar vesela, da ga je naslednji dan že čisto pobralo. v nasprotju z mojo mamo, ki pa neznansko velik pomen polaga ravno osmemu marcu in me je seveda poklicala, če je poštar kaj pozabil. še dobro da sem res naredila eno čestitkico s tulipančki in jo lepo zapakirala v modro kuvertico, z lepimi željami... in težko dojemam da je že četrtek. in se veselim nedelje, če nama bo zares uspelo oditi na kakšen izletek. v soboto pa se odpravim na sejem dom.

9. teden

1. plašček (bo obnovljen)
2. pozanimam (se kaj piše v zvezdah)
3. film (z večnim mr.darcyjem)
4. simona (z minijem)
5. happy (za london)
6. maškarce (poenostavljeno)
7. malo (na off)

izlet

se pridružim izletu v arboretum zato da bi šli nekam na sonček. a je precej mrzlo. in nič ne cveti. imajo razstavo kaktusov. in iglavcev. in moja sestra reče, da je to tako kot da bi doma na balkonu samo še listke naprintala. in ima še kar prav. precej dolgočasno je. se mi zdi da se tudi race dolgočasijo. nobenega znaka pomladi. mogoče bi znalo biti kasneje prav lepo.

pa še tole

zelo mi gre v ušesa tale pesem.

razveseli me

mini

preseneti me, ko se najavi na obisk. in hitro skočim po torte v sosednjo slaščičarno. in potem se srečava ravno pred vrati. in klepetava eno uro. in me zapelje en krog s testnim avtom, ki jo je čisto zmešal. pravzaprav ne vem, ali jo je zmešal avto ali pa bolj tisti gospod ki ji je predal ključ... milsim da je moral malo flirtati, njej pa se zdi to tako zelo dobro. in se počuti zanimiva. in pomisli, da bi si zihr takoj našla novega moškga, če bi se odpovedala temu ki ga ima. in pravi, da nima nič od njega. in res ne vem, kaj naj rečem.

snežinke

sej ne rečem, da smo imeli dovolj snega. a se mi tudi zdi, da bi pomladno vreme veliko bolje vplivalo name. in danes spet padajo snežinke, tako počasi. majcene. in plešejo v zraku. tako je okej. samo da ne bo spet vse zamedlo. in se grem spet malo potepat po mestu. popoldan. z okvirnim planom ogleda filma kraljev govor. in ne morem kaj da ne govorim, da v filmu igra mister darsi... colin firth. a zaradi poučnosti prejšnjega tedna ne bom imela nekih zaresnih planov, ker se potem zgleda stvari ne izidejo. i'll just go. med drugim sem ugotovila tudi, da definitivno ne znam pripovedovati pravljic, ali pa je bil moj poslušalec preveč netipičen. za vsako štorijo je hotel pojasnila... moja zgodba se je začela, da sta dva zajčka, eden večji (meter osebdeset) in siv in eden manjši (meter petinsedemdeset) in bel hodila po zelenih gričih... in tu se je se končalo. prekinil me je moj poslušalec, da zakaj sta zajčka tako velika, če sta mutirala ali bila izpostavljena radioaktivnim žarkom, pa take... and the story was over. mi je pa ves čas hodila po mislih pesem od ingrid tam nekje pri 0:25-0:35 (maybe i wanna do what bunnies do with you if you know what i mean).