8:05
pa je res...
če reče manj, res pomeni da čuti več? če čuti manj, res lahko reče več? če hoče manj vsega od mene, je lahko to tudi več? eh, kljub maratonskemu pogovarjanju čez noč, ali pa ravno zato, sem čisto praznoglava. ne morem misliti. ne morem govoriti. ne morem gledati. vse me boli. pijem vodo. kaj se je zgodilo. je v resnici samo ne tako naravnost povedal, da hoče biti sam. da se ne bo navezal name ali katero koli drugo. ker ne verjame. ne zaupa. se je preveč navadil tega biti sam. in da je malo sebičen. in rekel je tudi, da se boji medvedov. izven konteksta. ha, veliko stvari je bilo izven konteksta. ampak tudi zato še več izvem. in je rekel točno to, kar nočem slišat? kako dolgo bom še vztrajala. spreminjati mnenje nekoga je kot prepričati vodo, da teče v drugo smer. kaj zdaj? kako naprej? bom lahko še naprej polna čustev in ljubezni, samo brezbrižno igrala vlogo ki si jo želi? a po drugi strani me vabi na vikend, v mesto soli in se veseli tistih planov, ki jih drugi delajo namesto mene. res več ne vem. in če je manj več. ga imam lahko manj rada pa bom imela več od tega?
14:46
procesiram povedano in se nalivam s kavo...
19:26
pokliče. na pol spim in ne vem kaj govorim. slišim samo - taka si, besede polagam v usta, četrtek, ja, papir.
in takoj ko odložim telefon zaspim do jutra. z nasmehom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar