telefon

sem vesela da pokličem, če ne bi se negotovost tedna vlekla še kakšen dan. globoko vdihnem, si vržem roza povšter na kuhinjska tla in si rečem, da če ne bo dvignil telefona, najbrž ne more govoriti in ne, da noče govoriti. in je fino, ker pravzaprav ne vem kaj naj govorim, pa on veliko govori. in malo tema nanese tudi na to, da včasih punce preveč razmišljamo, premišljujemo in v glavi skačejo dvomi in podvprašanja 'kaj pa če'. rečem tudi da če bi delila nasvete svojim prijateljicam bi jim rekla, naj povejo kaj mislijo, ker sicer tega noben ne more vedeti... in rečem da za mojim 'ne vem' pravzaprav stoji odgovor, a vseeno ne vem če ga hoče slišat. in povem, da  vem, da bi mogle punce včasih večkrat napraviti kakšno dejanje, akcijo... in se strinja in razume.in se še skoraj opraviči, ker je povedal da je utrujen in se je potem čutil bad, ker sem odgovorila, da jaz pa še ne bi šla.... enivej, sem vesela da sem poklicala... in pa  i wish we could see if we could be something.