on my mind

spet ne vem kdo drži z luno, ker luna ne drži s mano! cel laboratorij (tako fino si je R. izmislila izraz za vsa ta razglabljanja in premlevanja in ugotavljaja in študiranja in razmišljanja in pretiravanja in mišljenja in ...), skratka v moji glavi spet dela profesor baltahzar :) čeprav ene stvari puščam pri strani, me pa okupirajo razno razne misli in vtisi z dneva. včeraj recimo je nekdo v nekem dolgem kontekstu rekel, da kot da bi "srfali na valovih sreče". se mi je zdelo tako zelo poetično. in tako posrečeno. danes recimo opazim, da ima kolegica peep-toe čevlje (okej, štekam, pomlad, sonce, samo za take čevlje je pa vseeno too soon!), ki so neke čudne pistacijine barve, mrežaste nogavice in lila nohte. in druga kolegica ima tudi čudne čevlje, take beige in zadnji del zgleda ogromen, ta tretja pa ima neke na pol zlate ali srebrne, s preveč paščki...ojoj, tako da si med udejstvovanjem na dolgočasnem sestanku celo zapišem na rob lista "dan čudnih čevljev". potem grem tja, kjer bi lahko bil, pa ga ni, in ko posedam v avtomobilu, da se zberem dovolj, da bi lahko tudi kaj spregovorila, mi je kar čudno, tako nervozna sem, bi lahko rekla. no, kakor koli, včeraj sem se imela super in vse poslušanje je imelo kar veliko mero optimizma in smeh ki ga je izvabil četrti po vrsti je bil sploh kul. še večerna bela kava in zavestna odločitev za torto, ki me je razočarala, saj zame sacherca ni 3 x prerezan biskvit ?!??! tako da najbrž ne bom šla več tja, ampak raje nekaj korakov stran v tisti vogal na čokolatino :) ampak, saj je bila družba toliko bolj fina. in pravzaprav sem se šele zdaj spomnila da sem spila 3 bele kave. eno še nekaj pred tretjo na plečnikovem trgu in me je sonce prav zares malce opeklo. in sem bila ena pogumnih, da sem slekla plašč in se nastavljala v kratkih napihnjenh rokavčkih. jutri pa me čaka še en lep dan. prvič grem pogledat mašo, ki je šele danes skupaj s sestro prišla iz porodnišnice. ali je sestra prišla skupaj z mašo? poleg tega pa grem kupit še kakšna darila. in tale april ime veliko praznovalcev. tako da nekaj sem se že odločila, nekaj se bom sproti. zdajle pa imam na obrazu masko iz gline in zgledam skoraj kot avatarjeva stranska igralka. jap, čas bo, da jo dam dol z obraza, ust ne morem več premikati :)