nogomet

navidezna terapija deluje samo na pol. ko rečem da nočem govorit o tem, manjka samo še eno vprašanje pa bi vse povedala s solzami vred. in se zadržujem. in si rečem da mi je vseeno. a mislim da mi ni vseeno. ko razpletem tole v svoji glavi bo bolje. telefon imam tako blizu na dosegu roke da me strašno mika poklicati... in ko zvoni, se nekaj dogaja z mano, hitro srce in globoki vdihi... trapa! enkrat se spomnim enega besedila, da bi morali pijanim puncam prepovedati uporabo mobilnikov. no, saj nisem pijana. vsaj od alkohola ne...kaj če mi vsa ta zmeda. zunaj je pomlad in toliko drugih lepih reči. in mogoče ne dvigne telefona, ker gleda nogomet.