mesto

mesto mi je všče, tudi če dežuje. sicer me preseneti dež in z malo predolgimi hlačami zajemam luže. klepetanja je veliko. najprej ob beli kavi obnoviva vse kar se je zgodilo vmes, med tem ko se nismo videli. in zdaj gre spet na morje. in ko pride nazaj bo že rojstnodnevna zabava. za oba, stlačena v en dan, kot ponavadi. verjetno z obilico čipsa in flipsa. nič novega. potem sledi klepet ob limonadi in nebo se že jasni. in pričakovanje je zakrinkano v vsakodnevno zaskrbljensot. sploh ne razmišlja kako bo in če bo težko. jaz pa bom drug teden že tetka. potem se odpravim na ogled razstave arhitekta, katerega še najbolj poznana mi je ureditev mesteca cormons. in na poti do tja klepetem še o tem, da je pravzaprav ugotovila da je lahko kar zadovoljnja z njim, s katerim je sedaj, meni pa tudi želi nekaj takega. in dan se končuje z obiskom pri mami, ki kot vedno preveč govori in skače iz ene teme na drugo. vmes se zgodi še telefosnki klic, ki me strašno preseneti, saj je še en večer nazaj govoril, da ni tak, da kliče okrog. sicer ne verjamem v telefonske pogovore, ker se vedno nekaj zgubi in čudni zvoki požrejo kakšno besedo in potem se lahko še kaj narobe razume. zvečer zašijem še dva ptička, ki jih je objavila pegula in sta super fajn. sem vedla da ne smem metat stran malih koščkov blaga.