joj no, a je res vse v tajmingu. in v tem, da stvari ne vzameš preveč resno. a jaz pač ne morem: če rečem da bom poklicala, pokličem. če rečem da pridem, pridem. če rečem da bom pomagala, pomagam. če rečem da grem, grem... in tako naprej. eni pa samo rečejo in nič ne naredijo. in so zadovoljni sami s sabo. in še rečejo da niso naredili nič takega. jah, sej... in potem sem spet v družbi vprašanj: zakaj, zakaj ravno jaz.
in rečem lahko to, kar so že odpeli: cried all night 'til there was nothin' more ... a se bosta njegov in moj tajming kdaj poklopila?!?!?!?
Ni komentarjev:
Objavite komentar