bane, ogi, nedo

e, pa je minilo štiri dni morja. kot bi mignil. z večernimi zabavami in klepetanjem do treh zjutraj. ob pitju "gemišta" tako je rekel bane. ogi je pravil hecne štorije a nedo je bil najboljši. o zajcu. o lastovkah. urice smeha ob posedanju na stopnicah čisto blizu morja. pa še luna je svetila kot zmešana. oh, super fino je bilo naključno srečanje.  in začetna lingvistična nekompatibilnost je ob vinčku kar hitro zbledela. vsi smo se razumeli.
morm rečt da sem bila prvi dan morja zelo otožna... potem pa napiše če smo skregani. oh, kako napačen izraz se mi zdi... ne, nismo skregani... samo ni pa vse okej. in sem se spomnila na eno pesem ki se nama je vrtela in jo je pel nek: luca (želim si malo ljubezni in malo resničnosti....) pa saj ne, da dvomim, da kaj ni bilo resnično. a je čudno vse to.
enivej. na morju je bilo krasno. kraj je tako podoben piranu. in v galerijah imajo super lepe izdelke.