kako naprej

ja, neodgovorjeni telefonski klici mi povzročajo težave. najbrž ne bi smela sploh o tem razmišljati. pač ni bil pri telefonu. ampak zakaj se punce potem vedno pokličemo nazaj. ali pa napišeš mesidž, da si bila tam in tam... pri dečkih pa je to drugače. a jih neodgovorjeni klici na telefonu dajajo na seznam "wanted" in se jim zdi kul  in se zdijo sami sebi pomembni? res ne štekam. ali je to prijazen način da povejo, da te nočjo več videt in si mislijo, sej-je-dovolj-pametna-bo-že-pogruntala... ampak ne, jaz še vedno rabim besede. in razlage. prav jezi me vse skupaj. če pa se nanašam na feeling pa se mi zdi da je vse v redu, da sem bila malo preveč občutljiva zadnje čase. ampak, saj imam prvico biti občutljiva. in sem rabila samo nekoga, ki bi mi rekel, da bo vse v redu. in kako fino bi bilo če bi bil to ravno on. pa spi. tako reče. ne vem. in potem me muči še prihajajoči odhod na morje. ker potem se res ne bova nekaj časa nič videla. in vem da ne ve, da grem. in jaz bi ga malo gledala (oh, šele zdaj ko to napišem, se zavem, da sem malo trapasta in preveč zagledana vanj in bi mi bilo grozno, če se ne bi nič več videvala... tko najstniško se spet počutim)... računam na to, da se kaj javi, a spet, v matematiki res nisem najboljša, presneto!