končno čutim zjutraj tople sape, in si obujem sandale. take fine iz tujine. so mi še kar všeč, s temi paščki okrog gležnjev in pentljo. in čutim da ni več pomladi v zraku in ptički so že davno prenehali peti navsezgodaj. poletje prihaja. in vonj vrtnic. in vonj po sladoledu. in vonj po segretem asfaltu. končno je sonce. in končno se ne zapiram več v zimske jopice. in končno bi spet rada šla na obisk pa nima časa. čeprav se fino sliši, ko reče da sem na vrhu njegovega seznama in sem prva ki me pokliče zjutraj. vseeno me daje poletna negotovost ali misli resno in če :( res pomeni da je malo sad ker se ne utegneva srečati. a nelepe misli hitro preženejo spomini na dišeče rože, v parku sredi mesta. res so tako dišale, na daleč, kot trgovina lush, ki jo kjer koli zavohaš še preden jo vidiš. mmmmm. poletje. mmmmm. morje. je pa edino to problem, da ko se lotim pospraviti dolge rokave v predale in se odločim da privlečem na dan kratke majice, ugotovim, da jih sploh nimam. dovolj. in že planiram izlet v kraje, kjer imajo fine stvari, celo take, ki so mi všeč. in bi imela cel kup novih majic. in kakšno oblekco. na koncu pa bom verjetno samo ponosila stare stvari, sešila še kakšno krilo in to bo to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar