sobota

in petek,  kot da ga ni bilo. prespim večino dneva. spomin na zabavo je medel. vse se je tako hitro odvilo in zgodilo. kino je bil super. prihod ravno v pravem času. postrežba z malimi sirovimi kroglicami, sushijem in v pršut ovitimi grisini ter malo mozzarele in lososa, kot da bi gledala slike iz kakšne alla jamie kuharske knjige. luštno. in odpiranje šampanjca smo malo zakasnili. zamašek je odletel šele, ko so s sosednjih balkonov izstrelili vsaj po trideset barvastih raket. ob O:13 so začela prihajati sporočila. sledili so objemi in poljubi. ničkaj iskrene želje, vse bolj v stilu veselo, srečno, uspešno... pokurili smo petdeset kresničk, ki so meni najljubše. in vsaka naj bi bila ena želja. jaz sploh nimam toliko želja. kakšne tri. mogoče štiri... okrog petih sem zaspala v novo preoblečeni postelji, vedoč, da bo lepo leto. da se bodo zgodile lepe stvari. morda ne takoj, a vse ob svoje času.