nekaj...

...je v zraku. ker imam neumne misli in ideje in spet sestavljene dialoge, ki se kajpak veselo zaključijo s koktajli na obisku. malo me tale pomlad že daje, se mi zdi. kar na smeh mi gre. in ko me vprašajo kako sem, jih baje, presenetim z odgovorom da sem okej. in ne samo polna glava idej o dialogih, upala bi si celo poslati mail nekomu za nekoga, ko so se že vsi stiki zgubili v času, a še dobro za FB in ne tako naključna srečanja z drugimi, da vsaj malo zvem kaj se dogaja z njim. včasih v zraku obvisijo nedokončane zgodbe, neizrečena ljubezen... in tudi idej imam polno, da bi spet sedla pred šivalni stroj. in si že zamišljam, kako mi bo uspelo narediti tisto reč z "ruffle" kar bi bilo pomoje volančki po naše. samo šivam pa ne tako pogumno. kar ne upam si. in najbolj se bojim kritiziranja drugih. da šiv ni raven in podobno. ampak zdaj se čutim da bom zmogla. in sploh se veselim ikejinega blaga in si čisto predstavljam kako ga bom fino skombinirala. in v pomoč mi bo knjiga daniela vosovica, ja skoraj-zmagovlca projet runwaya. in ta knjiga je fina in ni prva knjiga, v kateri piše, da so detajli najpomembnejši. i agree.