picasso

nikoli nisem najbolj razumela teh obdobij. modro obdobje. rožnato obdobje. afriško odbobje. analitični in sintetični kubizem. in mi zato tudi ni kaj preveč všeč, oziroma mi je všeč zato, ker se v muzeju znajdem pred njegovo sliko, kjer je slišati vzdihljaje v stilu oh-ah. mene pa ne gane preveč. okej všeč so mi imena, ki sledijo priimku, ali priimek sledi imenu: pablo, paloma, paulo.

iz tega slikarskega sveta sem bila še najbolj navdušena nad romanticističnimi benetkami, turnerja. drugače pa me mestni muzej z vsakim dogodkom preseneča in me veseli da je prostor tak kot je. da je kavarnica tam kjer je. da je v prvem nadstropju še vedno tisti stari avto. da tako fino odmeva ko hodim čez atrij in da se skozi steklene fasade odpirajo novi pogledi. pod mano pa zgodovina ki so jo živeli rimljani.