povzetek

pa ja no, je po svoje fino biti brez računalnika tri dni. že spontani odhod na morje, v petek, prepreči da bi se igrala mahjong. nič za to. morski zrak vedno dobro deluje name. in morska hrana tudi. če odmislim česen. in ponovim zgodbo v soboto, ko me pobereta na poti do portoroža. kjer se fino sprehodimo. in si privoščim napitek zara. in potem se še malo sprehodimo. in se navdušujem nad neskončnostjo morja. in parom belih jader, nekje ne zelo blizu. in se navdušujem nad vonjem borovcev. in potem se še malo sprehodimo. sobotno gledališče zvečer mi je všeč, koncertu pa se odpovem ker mi nikoli niso bili tako blizu da bi jih želela poslušat. a sem vesela za njiju, ki se kasneje izkaže, neznansko uživata. nedeljsko jutro je pozno zajtrkovanje in potem odhod na kosilo z eno drugo družino. mi je lepo, da me šteje zraven. in potem prespiva v tisti mali vikend hiši. in dež se počasi odbija z okenske police. in ob gledanju filma se prijetno zvijem pod odejo. tako resno začne stavek in reče take it or leave it. in rečem, da sem že zdavnaj vzela. in se malo ustrašim da se oddaljuje, ker ima to v planu. za december... a tudi dan po tem hitro mine. še nekaj obveznih prižiganj sveč, posedanje na kavču na obisku, ko si kaj dosti ne upam. in potem se vrnem v toplino doma. in me razveseli vrtnica ki se kar dobro drži in jo je spet prinesel konec tedna. samo zame. z resnim komentarjem, da se rdeče vrtnice nosi tistim, ki jih imaš rad.