kino

sej je fino, ne rečem. ampak sedenje v prvi vrsti linhartove ni udobno. ker komaj hkrati spremljaš sliko in podnapise nekje spodaj. ne bi bil problem če bi film bil samo angleški, a kanček italjanščine in francoščine pokvarita namen poslušanja. in vsebina je taka, da vsi obsedimo na koncu. ker ne veš, like wtf! kdo je kdo, in ali je ona res ona in on njen, ali je vse skupaj njena zabloda in on igra zraven ali je on tudi zabloden... a preveč ve, da bi ne bil on tisti... zanimivo. in vse se vrti okrog kopije. izvirnika. in m-m-m-marie. skratka film, ki pusti odločitev gledalcu. razumevanje je prepuščeno lastni interpretaciji. pred kinom pa se še malo pomenim in poklepetam in dobim še anthonyberg čokoladice, ki me res spravijo v dobro voljo po nesrečnem vprašanju. ker res ne vem kaj bo, ko bo nekdo pač šel, ker pravi da mora it. in po eni strani mi je super kul gledati pohištvo za v kuhinjo, po drugi strani pa i don't want him to leave in ne vem kako naj to razumno razložim.