fishy

jap, bilo je pretežno ribje kosilo. bakalar. hobotnica. tunin namaz. repki kozic. pa testenine z morskimi sadeži. mnjami. in družba, ki se je kar ujela. in prvi vtisi le niso vedno najbolj pristni in primerni. se mi je že večkrat zgodilo, da se je prvi vtis kasneje, čez čas zelo popravil. včasih pa je šlo samo še na slabše. no, po ribjih zadevščinah pa je sledila moja zlagana sladkarija - ker sem v slaščičarni nakupila ježke, potem pa sem naredila mini kroglice in jih okrasila s tistimi papirnatimi pisanimi dežnički. kako je kjut zgledalo vse. po nekaj popitega vina, ki name nikoli ne deluje dobro in odhodu vseh, sva ostala sama. in so se načele ene čudne teme. in ne vem, kar malo sem otopela. po eni strani kakšnih stvari nočem slišat, po drugi strani pa hočem vedet kaj mu je kaj pomenilo in se malo zbojim da bom čez čas tudi jaz samo vsebina njegovega pripovedovanja, ko bo v obejmu z eno drugo. nikoli ni luštno razmišljanje v naprej, ko se vse zdi črno in tudi govor o skorajšnjem odhodu me prav nič ne veseli. čeprav reče tudi sam, da se je kar navadil, da ve da bi mu bilo že prazno če bi zvečer ostal sam in da zdaj ne pokliče drugih in drugi ne kličejo njega. zdaj pokliče mene, da mi kaj pove. in to mi je všeč.