petek, 18. december 2009

samo kava

kako je težko, z ljudmi s katerimi službeno sodeluješ, iti na kavo. ker v zraku obvisi neko nelagodje, napetost, pričakovanje. neka nerodnost med vikanjem in tikanjem. ampak hitro se pogovor razvije v sproščen klepet. kava pogreje premražene roke. iz konteksta hitro izvem kaj mu je všeč in kaj ne. koliko let ima. kje živi. zelo sva si podobna. in me skozi pogovor navduši nad potovanji. v madrid, recimo. všeč mu je pariz, ki meni ni. meni je všeč london, njemu ne. lahko bi kar precej več časa klepetala. in spila še kakšno kavo. pa službeni telefoni prekinejo prijetno srečanje in prijeten zaključek tedna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar