ponedeljek, 9. november 2009

my life in ruins

mi ima tak dvojni pomen tale naslov filma. dobesedno. in v prenesenem pomenu. tako mislim, življenej med ruševinami, kot dejansko sprehajanje med tisočletja staro zgodovino. ali pa tako, med ruševinami, ko se po najboljših močeh skušaš pobrat in sestavit skupaj.

ja, kjut film. že zato ker se dogaja v grčiji. čeprav sem bila samo enkrat v grčiji, pa še to na najbolj negrškem otoku od vseh - na krfu. film ima seveda predvidljiv konec. pa kaj zato. i wish, da bi imelo življenje predvidljiv konec oziroma konec kakšrnega si želimo. a življenje pač ni film. no, kakor koli. hočem rečt da je point filma napeljan na temo, da turistom, predvsem ameriškim, ni mar za zgodovino in dejstva. vse kar hočjo počet je šopingiranje. zase bi rekla da me na potovanjih, počitnicah, izletih, ravno zgodovina najbolj potegne vase. ne maram kupovanja suvenirjev, sploh ne v državah, kejr se pričakuje barantanje. sem čisto srečna, če lahko skočim v arheološki muzej. ali muzej zgodovine. očarjo me stare zgodbe. leta stari stebri. mozaiki. hiše. palače. koloseji. teatri. forumi. vse to.

My life pa ostaja in ruins.
In nisem na grškem otoku pretekle zgodovine.

Ni komentarjev:

Objavite komentar