še ena mojih ljubših rož. ta je pa lahko sveža ali posušena. ali predelana na kakršen koli način. v kremo za roke, kremo za telo, masažno olje, čaj, tiste luštne posušene povštrčke, ki jih damo v omaro, zvezana kar tako ali pač samo na vrtu.
skratka splet okoliščin je nanesel tako, da sem bila dve leti nazaj, oktobra, v provansi. in letos maja spet . in letos oktobra spet. ampak vsakič takrat, ko lavanda ni več cvetela oziroma ko je že odcvetela. ostali so sivi grmički. mogoče se zato vračam. no ja, vem zakaj se vračam. druga zgodba.
ampak ostaja ta nedoživet občutek cvetenja lavande. pravijo mi da je v času cvetenja lavande v zraku tak poseben prijeten vonj, ki pomirja in obljublja vsemogoče. vonj ki umiri raztresene misli in ti zaviha ustnice navzgor in sanjavo gledaš predse. pravijo da imajo neskončna vijolična polja svoj poseben čar. in da zato ljudje pridejo nazaj... ha, jaz sem doživela samo siva, porezana polja... kaj bi šele bilo, da bi še vse cvetelo. morda se sploh ne bi več vrnila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar