teli dnevi so kar pestri. en teden je mimo. in je bilo kar fino. brez neke pretirane napetosti. rečem celo, da prav paše v mojo kuhinjo. njemu pa rečejo, da če se še nisva skregala, da je to to. razumem da je težko biti nekako odvisen od nekoga, da nisi čisto samostojen, da imaš samo en predal za milijon svojih stvari. ne vem če rabim slišat kaj pravzaprav se dogaja. ne vem če rabim razmišljat o tem kaj to pomeni. ne vem niti, kaj pomeni da me povabi na kosilo k staršem za vikend. je to kaj resnega ali pač samo kosilo. in nosi mi čokolado. ves čas. it just so nice, da se zvečer niti ne objameš z nekom, ampak samo zaspiš v bližini. in rabim samo nekoga, ki ga lahko vedno malo občudujem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar