september

prvi september me enako navdušuje kot prvi januar. ker mi prinaša obljube, za nekaj novega. za nekaj lepšega. za nekaj, da se mi zdi, da se bo vse rešilo. resda so hladna jutra, a nošenje natikačev podaljšujem, čeprav me je v ponedeljek prav zalilo. moram preveriti če so usnjeni paščki preživeli. ja no, hočem rečt da mi je bil prvi september vedno všeč. ker sem vedno koga srečala. zdaj se je okolje spremenilo, tako da je možnosti za naključna srečanja bolj malo, a vseeno me to začetno jesensko obdobje poveže z mislimi na hokejsko dvorano. in kar je povezano z njo. in spomnim se kupovanja zvezkov. in počečkanih zadnjih strani, ki so sledile in jih je tok predavanj zapolnil z raznimi mislimi. in sličicami. in (ne)pomembnimi vprašanji. september je tu. in prinaša mi veselje. in do konca leta ni več veliko. in vem da bo vse okej.