kinošiška

o ja, srečanja s sošolci so vedno fina. veliko si povemo ob kavi pred kinom šiška po strašno nezanimivem izobraževanju. hecno je, ker vsi vemo ko rečemo "o, glej, notri imajo rex stole", drugi zraven nas pa nimajo pojma o čem govorimo. rex. stol. kralj. niko. ja, je en krog ljudi ob kateri lahko si kakršen si in veš stvari, ki v nekem drugem krogu ne pridejo do izraza ali pa se drugim zdijo nepomembne. a mislim si, da vsakdo ki ne ve kaj je rex stol je prikrajšan za uspešne zgodbe slovenskega industrijskega oblikovanja. enivej, slišati se pogosto z nekom s katerim si samo prijatelj me je začelo malo begati. še posebej po tem, ko izvem, da so se pretekli večer pogovarjali o meni. kako tečno je, ko te ni zraven, pa govorijo o tebi, pa se ne moreš niti izgovarjati ali pregovarjati ali kar koli sploh pravzaprav. mislim si, da mora imeti strašno slabo vest zaradi tega kar se je zgodilo. zaradi sprejete odločitve, ki ni bila lahka. zdi se, da se hoče zdaj odkupit, vsaj malo, da ne bi izpadel kot realy bad guy. in sama rabim sebe prepričat da je mogoče vse samo plod slabe vesti in da "rad te imam" ne pomeni tistega kar bi moralo pomenit. saj zato ne nasprotujem obisku zvečer. saj rabim sama en tak mir, da vem pri čem sem in da grem pol lahko naprej. i'll get over this.
eventually.