srečanja

in potem ko se človek ne javi na telefon, ker ga pač ne sliši, si drugi misli da si užaljen in kaj-vem-kaj-še. pa ni čisto tako. in klici v prazno. in sms-ji sredi noči. kaj hoče!?!?!??!? sva res čisto neusklajena. časovno. besedno. in miselno. zgleda. in ko kupujem darilo za rojstni dan se mi zdi to opravilo tako fino. tako fino je imeti nekoga rad. ko te veliko stvari na poti skozi mesto in ob pogledu izložb spomni na to osebo... in ko bi vsak stavek začel z "on je pa rekel..." po drugi strani me vabijo na ogled otročka, starega 14 dni. ne vem kaj je s temi novimi mamai, imam občutek kot da kazanje otrok pomeni neke vrste pričakovanje o odobravanju da je otrok lep in da so primerni starši. res je drugače, ko imaš svoje otroke, najbrž. zaenkrat sem samo teta in naša maša ima že 4 mesece. pa osem dni.