pol ure

kako hitro mine pol ure telefonskega klepetanja, ko se pogovarjaš z dotičnimi. včasih se mi pol ure vleče, in zavijam z očmi in delam zraven še kaj drugega, najraje tipkam... no, saj sem včeraj tudi zraven popisala in porisala cel list z nekimi znakci - luno, oblaki in podobnim. ja, tudi srčki :). in se mi zdi povabilo tako fajn, da se morda res odpravim en dan prej. ker zabava bo. baje. velika. v soboto. komaj čakam. in v gozdu že raste kostanj, je rekel. in hecno kako ugotoviš, da ima vsak nekaj, kar hoče delit z drugimi, ker jim to prinaša veliko veselje, čaprav drugi ni nujno da štekajo za kaj gre, ali jim je vseeno. a pretvarjam se ne, in rečem da me avtomobili tok zlo ne zanimajo, samo da sem vesela, da je vesel... imam svojo tako reč, ki me čisto spravi v razpoloženje govora in lahko govorim ure in ure in sploh ne neham: o modi. ravno zdaj sem čisto navdušena nad oblačili diorjeve kolekcije haute couture AW10... like. like. like.