kino

mi ni lepšega, kot če grem sama v kino. še posebej gledat tiste filme, ko so robčki skoraj obvezna oprema. in je bil zato res fajn sobotni dan. sem si pogledala film prestopno leto in te pokrajina irske kar zmami, da bi se odpravil tja na počitnice. zgodba filma  - predvidljiva a ravno na račun scenografije prepričljiva.malo kasneje pa sem si pogledala še film valentinovo. spet je precej predvidljivo vse, in vsi so nekako povezani med seboj in se tako najdem v eni od vlog... in si zaželim da bi tudi sama na koncu končala na kakšnem mostičku... malo me spet begajo ene stvari od prej. in dialogi v moji glavi so precej živahni... hmja. kakor koli. predfilmov je bilo toliko da so vsaj še štirje filmi vredni ogleda. eden se dogaja v rimu. pred fontano di trevi. v katero naj bi za srečo v ljubezni metali kovance... in sem pred leti to storila, a je kovanec padel nazaj, pred mene, na betonski tlak... mogoče pa zato nimam toliko sreče.