eh, ker se še nisem spravila k sebi in sem še vedno v eni fazi raztresenosti. in stvari ki sem včeraj preložila na danes, sem danes preložila na ponedeljek. in ostajajo kupi neodgovorjene pošte. in ena lepa zahvala. in prazna hiša ker so vsi nekam šli. jaz pa sedim kot kup nesreče pred računalnikom in mislim na vse drugo, samo na tisto kar bi morala, ne.
oh, popoldansko deževno vreme me zanese spet na tisto področje, razmišljanja o tem, "kaj je mislil, ko je rekel" a na koncu se skušam prepričati da, pridi še kaj naokrog, pomeni samo to in ne nekega posebenga vabila ker bi mu pomenila nekaj posebnega. in ko razmišljam o ne tako spontanih dotikih, ker so se prsti ponujali a ni bilo razloga da se jih doitaknem in je tako prav prišlo da se je urezal s trto, da sem potem lako prijela njegovo dlan in srce je skakalo... in o teh rečeš niti ne upam razpravlajti z drugimi, ker se potem bojim da bodo ugotovili da sem čisto zmešana, in mi pripisali še kakšne druge pridevnike in zraven priložili še začudene izraze na obrazu. in spet vem, da je bilo veliko lažje, ko smo bili manjši/mlajši. kako pač danes veš, da je nekdo zaljubljen vate? in obratno?
kul, pa zato, ker se jutri odpravim na izlet v italijo, med drugim pa mimogrede še v vileško ikejo, da nakupim nove tekstilčke in se lotim šivanja. ker sem že enkrat prej ugotovila da me kreativnost popade vzporedno s tem, ko preveč razmišljam o kom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar