težave

nisem nesraman. bolj užaljena. in zato zjutraj kar grem. naj mu bo jasno da se meni to zdi problem. njemu pa seveda ne. kako že gre tisto, da je denial defense mechanism... ne vem, kako naj to zadevo prebrodim. sej ni slabo zame, razen da se preveč sekiram... moram razčistiti najprej pri sebi. in še malo premlevati cel dan. nimam pričakovanj. in tudi ne pričakujem da se bo kdorkoli nečemu odpovedal zaradi mene. samo manj naj bo vsega. malo manj. in potem se mi zdi da točno ve, kaj me bega in da ne spoštuje, mene, mojega mnenja. in kako naj se delam da mi je vseeno?