mogoče sem res malo mahnjena na zgodovino, saj me spoznavanje ene navadne lesene konice iz ljubljanskega barja čisto navduši. in je dan ravno pravšnji, da si končno ogledam še bienale ilustracij. ne razumejo vsi tega, da je lepo imeti doma knjige, tudi tiste s pravljicami in otroškimi pesmimi, ker so tako prikupne. in prikupnih knjigh ni nikoli dovolj, ker te ob kakšnem slabem dnevu prav te spravijo v dobro voljo. in pričarajo tisto otroškost, ki je eni pač ne vem zakaj obsojajo, češ da ni primerno... in potem se odpraviva po slovenskih vasicah: v štanjel, ki sem ga imela v lepšem spominu. saj je lepo in se trudijo, a kakšen kos vasice zgleda prav strašen, podrt, kot da nikomur ni mar. in vode ni v tistem bazenu in omenim da je mostiček fotogeničen za vse poroke. naložim še nekaj o fabianiju in ferrariju. in se zdi sama sebi pametna. lep izlet je. in vožnaj čez kras tudi. in dan se ne bi mogel lepše zaključit, kot s čokolatino iz zvezde in penino z bencinske črpalke. mmmm, kako je dobro in mmmm, kako nama je luštno.
aja imam 34 - feels like 23 :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar