februar

jap, je že konec enega meseca tega leta in se začenja najkrajši mesec. februar sem si nekako vedno lastila, da je malo moj. rojstni dan pa to. ravno tako, kot je malo moj prešeren. pa saj ne znam na pamet citirat prešernovih pesmi, no ja, zdravljico pa vrbo še mogoče. kaj več pa je zbledelo v spominu kakor hitro je bilo obvezno šolsko recitiranje mimo, saj vemo, krst pri savici in te dolgovezne epske pesnitve. in malo moj je tudi nekdo drug, čeprav občasno zgubim občutek bližine zaradi zunanjih dejavnikov... a je potem vse okej, ko se zvečer drživa za roke in ko me vpraša a si kej moja? in malo preveč sem aktivna zgolj v mislih... tolk enih stvari bi počela, pa jih ne morem početi, ker me omejujejo službene stene. pa delam plane za obisk razstave v kratkem. dveh razstav pravzaprav. potem pa se veselim še včerajšnjega plana za roadtrip po nemčiji. konec poletja. in si že beležim vrtove, ki jih je nujno treba videt. in super kul oblikovalske trgovinice, ki bodo na poti. on pa govori o kolesarjennju in spanju v šotoru... hm, to bo še kompromis, ki ga puščam za tik pred odhodom. jah no, lepo je, da je februar. in da imamo malo sonca. in da je nekdo moj. in sem jaz njegova.