vsega preveč

ojoj, tako je ko zmanjka ur v dnevu. najprej neskončno pisanje dolgočasnih tekstov. potem pa v mesto, ki ga pogrešam. in sprehod po praznih trgovinah. in nakup dišeče kreme za roke s sivko. in zmenek z gospodom pred pošto. in prejem šopa rož. in sprehod do vogalne slaščičarne, za katero ni vedel da se je napol preimenovala. no, tisti slonček se še zmerom z nosom dotika tal na steklu... in klepetnje o njegovem pisanju nove knjige. in obujanje spominov. tudi lepih. in potem še en krog po ulicah in trgovinicah. strašno so mi všeč naglavni obroči z raznoraznim kao ptičjim perjem. in občutek imam da mi še kar pašejo. in razmišljam da si kupim tistega iz trgovine na križišču. sneg ki je zapadel čez dan me niti ne moti, čeprav je hoja še kar nemogoča. in potem odšibam nazaj. in potem se me loti spet nemir, ko v glavi premlevam neke reči, pa sem si že štiri dni nazaj rekla da nima veze. in tako na pol splaniram kako bi se jutri lahko zadeva odvrtela. ha, ha, luna je v nedeljo. saj ne bo nič čudnega če naredim kaj neumnega. in potem še poslušanje muzike, ob kateri sem nekako odrastla. v kontekstu srečanj in spoznavanj določene skupine ljudi. oh ja, ima nešto od srca do srca, neka tanka nit. in pa še eno besedilo se mi plete po glavi in me spravlja v smeh in ga moram izreči na glas: ena mačka, štiri miši, gluha koza nič ne sliši...