spomini

zima je končno taka, kot jo imam rada. sneg, sonce, splužene ceste. in zimo bodo kmalu pregnali tisti v ovce oviti... kurenti. in danes sem že zagledala krofe v trgovini. slastno so dišali. in sladkorni prah me je zaslepil navsezgodaj. nisem nek "fan" teh krofov, a se zna zgoditi da jih v tem letnem času pobašem tudi sedem na dan. velikih. s krofi so povezane tudi zgodbe s trojan. pri nas ni bilo navade ali pač se tudi nismo vozili v tiste konce, da bi bila neka tradicija ustavljanja in basanja trojanskih krofov. in zato mi niso nič posebnega. kakšna reč nam je ljuba zato, ker je del neke tradicije, ugotavljam. in v tem pustnem času nikoli nismo doma delali krofov. sploh ne vem kako jih narediš. pri nas so bili popularni flancati, "hitro in poceni" piše v stari kuharski knjigi. in so fini. in mi vonj prikliče spomine na toplo babičino kuhinjo. sobotna kosila in juho ki je tiho vrela v velikem loncu.