razprava

malo se mi razpravlja s samo seboj. že dolgo nisem spala samo uro in pol in skušala to nadoknaditi po odlomkih v naslednjem dnevu. vsebine in vse povedano preteklega večera in noči in jutra, me še kar begajo a hkrati sem zadovoljna da je tako. že enkrat prej mi je bilo ob njegovem govorjenju jasno, da še ni pripravljen ne biti sam. in razumem, da traja dolgo preden je pripravljen nekoga spustiti blizu. in se nisem počutila odrinjenjo, saj tako je lažje tudi zame, ker vem da on noče neke zveze, in sama sploh ne vem kaj hočem, tako da je zadevo še malo olajšal. lahko sem in bi rada bila njegova best friend četudi to pomeni samo bežne dotike s prsti, ki se sredi noči prepletejo skupaj z lasmi. in v bistvu še bolje, da ostane samo pri tem, ker sicer bi morala tudi sama razčistiti in odgovoriti na določena vprašanja, pri katerih je odgovro že kar nekaj časa ne vem. tako da ja, zaradi vsakega takega večera bom posebej srečna. in kolikor takih večerov pač bo, bom jemala kot prijetno srečanje, z nekom ki ga skoraj štekam in on skoraj šteka mene. všeč mi je neka pozornost ki mi jo posveča. in moram pri vsem tem ostati malo prizemljena, ker je to tudi vse kar lahko dobim. in je tako še bolje. kakorkoli, trenutno stanje: hepi hepi.