trije meseci

oh, grozno je, ker ji šele včeraj izročim novoletno darilo. po treh mesecih. kar ni bilo časa in pravih terminov, da bi se lahko prej dobili. morda je tudi njen otrok spremenil ta srečanja, ker se je potrebno vedno prilagajati in organizirati čas okrog njega. potem pa je bilo še nekaj takih momentov, ko se meni enostavno ni dalo biti v družbi. zato se mi zdi, da sva v treh urah včeraj kar lepo nadomestili ves ta zamujeni čas. med dvema posedanejma, najprej v cacao in potem v zvezdi, sva si ogledali še dve razstavi. najprej petra varl in še urbane plombe. pri prvi razstavi mi je strašno všeč napis: you drive me crazy, sploh v kontekstu v katerega je postavljen. :) in prisegla sem sama sebi, da ne grem več v cacao na peru, ker je bilo tu mač sladoleda in vsega... toplo popoldne je prav lepo. in počasno opazovanje novih trgovinic in izložb in punc, ki so oblečen kot da so iz izložbe. in vsi tisti kofetki, ki jih ljudje pijejo ob ljubljanici. všeč mi je mesto. in klepetanje. in bova to večkrat ponovili. in takrat upam, da ne bo razmišljala da je naveličana svojega moža in da ji gre na živce, ko mu njene prijateljice nosijo čokolado. to je res malo čudno.