20 in zvezda

ouje, fino je včasih izkoristiti kakšno predavanje še zato, da odviješ v kao najbližji lokal. in se potem mesto pod tabo zgublja v dalajvi. ne, nimam prav nobenega strahu pred višino. ali kavarnami v 20 nadstropju in ne plaši me sedenje ob oknu. popoldansko srečanje pa se tudi odvija v istem koncu mesta. z drugo zasedbo. oh, kako v enem letu zrastejo lasje. mislim da se res nismo videle celo leto. saj šoštanj res ni blizu. in je fajn poklepetati o stvareh, ki so nam skupne. in čokolatino imam še vedno najraje. in ne strinjam se čisto, da je rustikalno enako provansalsko.