prijetno

kakšen dan je tako super. poln nekih dogodkov in vsebin. in zato mi odsotnost v službi v petek prav napolni urnik. najprej zdravnišk zadeve, kjer kaže da je vse v redu. potem pa kava pri sestri in se spet smejim mali maši. potem še srečanje na drugi kavi in se usedeva pred maxi, na sonček. in v bližini že pečejo kostanj, ki takrat ko veter zapiha prav lepo zadiši. da je jesen mi vedno postane jasno takrat, ko se sprehodim pod javorjevimi drevesi, od bivši PST. rumeno listje prijetno šumi pod nogami in na vsake toliko kakšen list lebdi v zraku. potem sledi malo razvajanjana in pozno zvečer se je klasično srečevanje na lesenem mostu sredi decembra prestavilo na oktober. in je bilo spet fino. in je privlekla stare fotografije, vse lepo zložene v albume in z opisi kje in kdaj se je kaj dogajalo. lepo se je gledati za nazaj. in ugotoviti, da se v bistvu nismo nič spremenili.tako se nasmejimo in večer hitro mine, ko še ob zadnjih požirkih piva že zapirajo lokal. in spet me pripovedovanje o new yorku navduši do te mere, da že gledam letalske vozvnice. tok bi šla tja. in pravi da je en teden dovolj. za začetek.