pustna sobota

koliko znanih obrazov lahko srečaš v enem dnevu... najprej šolski znanci s katerimi fino pokramljam o tem kako je biti stric, potem pa tisti, ki jih poznaš iz časopisov ali filmov in televizije. luštni so. preprosti. in eni nosijo svoje pletenine. moysushi je bil poln. a sem le dočakala temaki losos, ki je bil drugačen kot na sliki v meniju in ob takih priložnostih se vedno spomnim michaela douglasa, ko v filmu falling down reče "what's wrong with that picture". enivej, odlično je bilo. in družba tudi. včasih je težko premešati priajteljice, ko pa ima vsaka zase toliko za povedati čez drugo. ampak ne morem kaj, raje ubijem dve muhi na en mah, kot da se z vsako posebej dobivam. in tako naenkrat izvem več zgodb. in naenkrat se odločimo za spontane obiske razstav. najprej mi je všeč steklo in keramika v atriju mestne hiše in saj ne vem, razmišljam da ni fer da v naših časih študija ni bilo na voljo toliko različnih smeri. ker obedve zamujata imam čas skočiti v zaro in sprobati nekaj blalerink samo so hecne, 39 mi niso prav, 40 pa prevelike. barva pa mi j strašno všeč. tista curry/mustard. in jezijo me izložbe, ker so povsod za pomlad napovedujejo pisane hlače, od roza, modrih, do zelenih. yak. not for me.