čakam

v službi je vsega preveč. in ne morem. ne zmorem. kaj pa vem, bo že... večerni obisk zumbe, ki je končno prišla tudi v to mesto je super. in se veselim naslednjih uric muzike, ki je tako zelo plesna, da ne morem bit pri miru tudi če si jo naštimam bolj potiho medtem ko odpisujem na vprašanja. drugače pa sem malo neučakana za naročeno knjigo. vsak dan gledam kakšen je status naročila. in štejem da mogoče bo pa čez 10 dni prišla, mogoče pa prej... in seveda, všeč mi je ko pridem domov ko je še dan, da se mi tulipani v vazi prijetno zvijajo in vnesejo malo pomladi, ki bi jo takoj zamenjala za ta mraz in veter.